Franja

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

αἰχμ-άλωτος 2 (αἰχμή, ἁλίσκομαι) 1. s kopjem ujet, zasužnjen; ὁ, ἡ vojni ujetnik (-ica), suženj; δουλοσύνη αἰ-ου usoda ujetnika (sužnja); τὰ αἰ-α vojni ujetniki. 2. uplenjen, ugrabljen, τὰ αἰχμάλωτα plen, zaplenjena živina.

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.

ἀκρό-δρῠα, τά (δρῦς) sadje (posebno s trdo lupino: orehi).

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

Ἀλάβανδα, τά mesto v Kariji.

ἀλείατα, τά (od ἄλειαρ, ατος) gl. ἄλευρον.

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἀμάχητος 2 (μάχομαι) ἄ-μαχος 2 (μάχη) 1. act. a) kdor se še ni bojeval (ali še ni bil v boju), brez boja ὄλεθρος; ταύτην τὴν ἡμέραν ἄμαχον διήγαγον ta dan se niso bojevali; b) pren. miroljuben, neprepirljiv NT. 2. pass. nepremagljiv θεῶν βέλη, čemur se ni moči ustaviti Ἀφροδίτα, πρᾶγμα.

ᾰ̓μείνων, ονος 2 [comp. k ἀγαθός] boljši, hrabrejši, izvrstnejši, uglednejši, koristnejši; οἱ ἀ. boljari, veljaki; τὰ ἀμείνω φρονεῖν biti rodoljub; adv. ἄμεινον.

ἀ-μεταμέλητος 2 (μεταμέλομαι) ne obžalujoč, česar ni treba obžalovati; ἀ. τὰ χαρίσματα τοῦ θεοῦ Bog se ne kesa svojih milosti; σωτηρία nepreklicno, stalno zveličanje NT.

ἁμιλλάομαι d. p. (ἅμιλλα) [fut. ἁμιλλή-σομαι, aor. ἡμιλλήθην, pf. ἡμίλλημαι] 1. tekmujem, kosam se, izkušam se, borim se (τινί, πρός τινα, τόξοις, στάδιον); tečem za stavo na, ἐπί τι. 2. poganjam se, hrepenim, podvizam se; ἐπὶ τὰ θηρία dirjam za, zapodim se na, lovim za stavo.

ἀμπυκτήρια, ων, τά (ἄμπυξ) poet. uzde, vajeti; κατ' ἀμπυκτήρια στομίων spustivši vajeti = na skok (pridirjati).

ἀμῡ́νω [Et. iz ἀμύνjω; ἄμῡνα iz ἄμυνjα; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. – Obl. fut. ἀμῠνῶ, -νοῦ-μαι, aor. ἤμῡνα, -νάμην, adi. verb. ἀμυντέον; ion. fut. ἀμυνέω, pt. -εῦντες; poet. ἀμυνάθω, aor. ἠμύναθον]. 1. act. odbijam, odvračam τινί τι, τί τινος; νηῶν branim; τὶ λόγοις povračam z besedami, zahvaljujem se; ἔργα κακά kaznujem, τινί pomagam, varujem, περί τινος maščujem koga; τὰ ἀμύνοντα branilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti τινά, τί; bojujem se za koga τινός; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj τινά τινι, ὁμοίοις povračam enako z enakim; ὧν ἔπαθον maščujem se za prizadeto žalitev.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφί-λογος 2 (ἀμφι-λέγω) 1. preporen, dvomljiv, negotov; τὰ ἀμφίλογα preporne stvari, prepiri; εἰς ἀμφίλογον εἶμι sem v dvomu (negotov), dvomim. 2. prepirljiv ὀργαί, prepirajoč se; νείκη sovražen razpor.

ἀμφισβητέω (βαίνω) [impf. ἠμφισ- in ἠμφεσ-, fut. med. ima pas. pomen], ion. ἀμφισβᾰτέω 1. sem drugega mnenja, prepiram se, pobijam kaj, ugovarjam πρός τινα, τινί. 2. tajim, zanikavam, dvomim o čem τί. 3. lastim si kaj, prisvajam si τινός; τὰ ἀμφισβητούμενα preporne točke (zadeve).

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.