Franja

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

surpasser [-pase] verbe transitif prekositi, prekašati, nadkriljevati; preseči, presegati; biti večji, daljši (de za); štrleti (quelque chose iz česa); figuré iti preko razuma, pameti ali sredstev

se surpasser prekositi samega sebe
ça me surpasse (familier) to mi ne gre v glavo
il surpaese ses camarades dans toutes les disciplines on prekaša svoje tovariše, sošolce v vseh (učnih) predmetih
ce coureur a surpassé ses concurrents au cent mètres ta tekač je potolkel svoje tekmece na 100 metrov
les résultats ont surpassé les espérances rezultati so presegli pričakovanja
surpasser quelqu'un de toute la tête biti za glavo višji od koga
cette actrice s'est surpassée dans ce rôle ta igralka je prekosila samo sebe v tej vlogi

surplus [sürplü] masculin presežek, prebitek; ostanek, ostalo

au surplus, pour le surplus v ostalem, sicer, razen tega
surplus pluriel agricoles poljedelski presežki
vendre le surplus de sa récolte prodati presežek svoje letine
vous savez le surplus ostalo vse veste
je n'ai rien à me reprocher, au surplus j'ai fait mon devoir ničesar si nimam očitati, sicer pa sem naredil svojo dolžnost

surtir dobaviti (blago); oskrbeti (de z); izpopolniti (zalogo); izvirati, vreti iz, vrvrati, brbotati; zasidrati se

surtir efecto imeti učinek, učinkovati
surtir el mercado oskrbeti tržišče
surtir de géneros oskrbeti z blagom (zalogo)
surtir de víveres oskrbeti z živili
surtirse de lo necesario kriti svoje potrebe
surtirse de la villa nakupovati v mestu

surveiller [sürvɛje] verbe transitif nadzirati, nadzorovati, imeti budno oko (quelque chose za kaj); paziti; streči (stroju); negovati; verbe intransitif bedeti (à quelque chose nad čim)

se surveiller paziti, kaj rečemo ali delamo
surveiller les travaux nadzirati dela
surveiller des enfants dans la cour de récréation nadzirati otroke na šolsiem dvorišču
surveiller un malade streči boiniku, negovati ga
surveiller un prisonnier paziti ujetnika
surveiller sa santé, sa ligne paziti na svoje zdravje, na svojo linijo (vitkost)
surveiller une machiné streči stroju

survive [səváiv]

1. prehodni glagol
preživeti (koga ali kaj); živeti dljè kot

2. neprehodni glagol
ostati pri življenju; obdržati se (npr. običaj)

to survive one's children preživeti svoje otroke
if he survives me če me bo on preživel
he did not survive his injuries podlegel je poškodbam
to survive a disaster preživeti katastrofo

survivre* [sürvivrə] verbe intransitif preživeti (à quelqu'un koga); (še) naprej, dalje živeti, obstajati; preostati

se survivre živeti še po svoji smrti (dans ses enfants, dans ses ouvrages v svojih otrokih, v svojih delih)
survivre à un accident, à une catastrophe preživeti nesrečo, katastrofo
cette mode survit encore de nos jours ta moda obstaja, živi še danes
il a survécu à ses enfants preživel je svoje otroke
survivre à la honte, à l'humiliation preživeti sramoto, ponižanje
je n'y survivrai pas tega ne bom preživel

sus-pendō -ere -pendī -pēnsum (sub in pendere)

1. narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi, obesiti (obešati), vesiti; pt. pf. suspēnsus 3 obešen; pogosto = viseč: Cels., Sen. ph., Gell. idr., acinacem Cu., intereas suspensus O.; poseb. v kakem svetišču bogovom na čast obesiti (obešati) posvečen, zaobljubljen dar: arma patri suspendet capta Quirino V., ubi figere dona solebant Laurenti divo et votas suspendere vestes V., suspendere potenti vestimenta maris deo H.; refl.: alii se suspendēre Pl., nisi me suspendo, occìdi Pl., te suspendas cum ero Pl., suspendere se Ci.; s česa? (v sl. na kaj?, okoli česa?, s čim?) z abl.: curru suspendere capita V. obesiti tako, da visijo z voza = obesiti na voz, suspendere arcum umeris, tignis nidum, dona tholo V., rapiam suspensa sacris insignia fanis Tib., suspendere aliquid collo Plin., ranae suspensae pedibus (za noge) Plin., reste suspensus L. viseč ob vrvi, se laqueo suspendere Aug., se suspendit fenestrā (sc. da bi ven gledal) Amm.; pesn.: nec sua credulitas piscem suspenderat hamo O. in ribe ni bila obesila na trnek njena lahkovernost = in riba ni bila obvisela na trnku v svoji lahkovernosti, ni bila lahkoverno popadla trnka (zgrabila za trnek); z gr. acc.: pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto (= qui laevo lacerto sibi suspenderunt loculos tabulamque) H. ki jim z leve rame visijo škatlice in računska deščica; pesn. pren.: suspendit pictā vultum mentemque tabellā H. je uprl oči v (lepe) slike in jim posvetil svoje misli, se je zagledal v slike in se ob njih zamislil, naso suspendere adunco ignotos H. nos vihati nad prostaki = ošabno in prezirljivo gledati na preproste ljudi = excusso (tj. emuncto) populum suspendere naso Pr.; Balatro suspendens omnia naso H. vse zasmehujoč; scis … iustum gemina suspendere lance Pr. pretehtati; s praep. e(x): se de ficu Ci. ali se e ficu Q., columbam mālo ab alto, oscilla ex alta pinu, spicula ex umero V., nodum e collo Plin., funiculum de clavo Amm.; kje? (v sl. včasih tudi kam?) z loc.: caput obnubito, arbori infelici (loc., ne dat.!) reste suspendito Lex ap. Ci., i, caput obnube liberatoris urbis huius, arbore infelici suspende L.; s praep. in: suspendere in carnario Ca., in foribus suspendit aranea casses V., suspendi in oleastro Ci., suspensae in litore vestes Lucr., herba solstitialis … suspensa in collo Plin., in trutina suspendit Homerum Iuv., sacrilegos in furca suspendisse Dig., suspendere sub ramo Plin.

2. metaf.
a) kvišku spraviti (spravljati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), (z)višati, povišati (poviševati), vzvišati (vzviševati), narediti (delati) kaj visoko: turris tectum pressionibus suspendere ac tollere C., quibus (sc. tignis) suspenderent eam contignationem C., (sc. tellurem) tenui suspendere sulco V. v plitve brazde (z)orati, razri(va)ti, glebas Col. ali litora vomere Stat. (z)rahljati, vineam in summa terra Col. rahlo zasaditi (zasajati), nemora Sen. ph. na hišnih strehah zasaditi (zasajati), terram Ap. vzdigniti, castraque praeruptis suspendunt ardua saxis Sil. in postavijo tabor (se utaborijo) visoko na … , campus subeunte stagno suspensus Mel. močvirno; occ. podpreti (podpirati), podložiti (podlagati): muro suspenso furculis L., (sc. opus) ita aedificatum, ut suspendi non posset Ci. brez podpore trdno stati, dolia suspendere subiectis lapidibus Col., cum terra levis mediam virgultaque molem suspendant Lucan., insulam incredibili arte Sen. ph., tellus ligneis columnis suspenditur Plin., humilis casa fumoso suspensa tigillo Petr., tu Libycos Indis suspendis dentibus orbes Mart. ti podpiraš (podlagaš) svoje libijske mizne plošče s slonokoščenimi nogami.
b) spraviti (spravljati) kaj v viseče (zibajoče se, lebdeče) stanje, (za)zibati, narediti (storiti, povzročiti) da kaj visi ali lebdi, narediti (storiti, povzročiti), da kaj plava po zraku, narediti (storiti, povzročiti), da se kaj ziblje v zraku, ohraniti (ohranjati) v visečem (plavajočem, zibajočem se, lebdečem) stanju; v pass. po (v) zraku plavati, po zraku zibati se, v zraku viseti ali lebdeti, nalahko gibati se: Iunonem suspendit Olympo Val. Fl. Junoni je dal plavati po nebu, Junono je pritrdil na nebo, suspendere gressum Sen. ph. ali gradum P. Veg. rahlo (lahno, tiho) stopati, pes summis digitis suspenditur Q. se ziblje na prstih, suspenso gradu ire Ter. = suspenso pede evagari Ph. = suspensos gradus ferre O. = suspensos pedes ponere Sen. rh. = suspensa vestigia ferre Sil. ali levare Ps.-V. (Ciris) po prstih hoditi, vestigium suspensum Plin. iun. netrdno (omahljivo, majavo) stopanje, netrden (omahljiv, majav) korak, suspensis passibus Amm. z lahkimi koraki, rahlo, tiho stopajoč, primos suspensus in artus O. dvignivši se (vzpenši se) na konice prstov, suspendi lectus debet et moveri Cels., Seianus genu vultuque et manibus super Caesarem suspensus T. sklonivši (nagnivši) se, ali: sklonjen (nagnjen) nad cesarja; occ. kako poslopje obokati, (se)zidati v obok, (z)graditi v obok: primus balneola suspendit Ci. ap. Non. — Pren.
a) zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), prekiniti (prekinjati), ukiniti (ukinjati), preprečiti (preprečevati): fletum, lacrimas O., spiritum Q., dolore per intervalla suspenso Ps.-Q. (Decl.), quasi suspendendus sermo sit Q., fluctiones oculorum suspendere Plin., psyllion … epiphoras suspendit Plin., canon Aegypti, qui suspensus fuerat Vop. dovoz žita, ki je bil zavrt (preprečen), quae (sc. causae morbi) suspendi possunt P. Veg., apparatum saporis arte quadam suspendere Amm.
b) pustiti ali držati koga v negotovosti (dvomu, napetosti), pustiti (puščati) kaj neodločeno (nedognano, nedokončano): medio responso (z dvoumnim odgovorom) rem suspenderunt L., suspenditque animos ficta gravitate rogantes O., animos exspectatione suspenderat Cu., suspendere aliquem exspectatione Plin. iun., senatum Suet., fratris exemplum mentem eius anxiam suspendebat Amm. — Od tod adj. pt. pf. suspēnsus 3

I.

1. dvignjen, vzdignjen, privzdignjen, vzvišen, visok: Roma cenaculis suspensa Ci. visoko v nadstropja zidani Rim, ubi … vasto Cori cum murmure fluctus suspensum in terras portat mare Sil., aura suspensa levisque Lucr. visoka (po drugih: rahla, mirna), saxis suspensam hanc aspice rupem V. ležečo visoko na skalovju, suspensis auribus Pr. z vzdignjenimi = nastavljenimi ušesi, radix suspensa pariter et mersa Plin. iun.

2. viseč, (v vodi, po zraku) plavajoč, (v zraku, v vodi) lebdeč (vozeč se, zibajoč se), leteč, vešajoč se nad čim, nalahko gibajoč se: aquila suspensis demissa leniter alis L. spustivši (spuščajoč) se … na plavajočih perutih (kreljutih), suspensa gravīs aulaea ruinas … fecere H., equi … qui „per undas currūs suspensos rapuisse“ dicuntur Ci., (sc. Camilla) mare per medium fluctu suspensa tumenti ferret iter V., suspensum inter nubila corpus Sil., inde ferebant nubila suspenso celerem temerasse volatu Persea Stat., dentibus suspensis Lucr. blago (ne močno, ne ostro) grizoč, molis suspensis Col., suspensa mola olivam frangito Col., suspensum et nutans machinamentum Amm., suspensa cohors, agmina Cl. leteča, hiteča.

3. zrahljan, rahel: terra Col., suspensissimum pastinatum Col. —

II. metaf.

1. viseč na čem, odvisen od česa, stoječ na čem, temelječ na čem: nec suspensa (sc. omnia) aliorum aut bono casu aut contrario pendēre ex alterius eventis … coguntur Ci., non aliunde pendēre nec extrinsecus aut bene aut male vivendi rationes suspensas habere Ci. ne čislati, da sta blagor in gorje življenja odvisna od zunanjih reči (zunanjih dejavnikov), dubii suspensaeque ex fortuna spei L., animi ex tam levibus momentis fortunae suspensi L., numquam credideris felicem quemquam ex felicitate suspensum Sen. ph.

2. negotov, v negotovosti bivajoč, neodločen, omahujoč, dvomeč, ne zagotovo vedoč, težko (željno) pričakujoč, poln pričakovanja, napet: suspensus incertusque vultus Ci. neodločnost in negotovost kažoč, cum servitiorum animos propter bellum suspensos videret Ci., animus suspensus curis maioribus Ci., suspensior animus Auct. b. Afr., suspensa mens V., nolo suspensam et incertam plebem Romanam obscura spe et caeca exspectatione pendēre Ci., suspensa exspectatio Ci., Cu., illa (sc. turba) exspectatione suspensa Cu., suspensumque exspectatione … rogat Cu., exspectationem hominum … suspensam tenere Plancus in Ci. ep. v negotovosti puščati, ne diutius oratione mea suspensa exspectatio vestra teneatur Ci., suspensum me tenes Ci. ep., suspensum incertumque aliquem dimittere Plin. iun., erecti suspensique in minime gratum spectaculum animos intendunt L. z napeto pozornostjo, napeto, rebus suspensis L. ob negotovosti političnih razmer, v nevarnem položaju, suspensa oratio Q., Tiberio … suspensa semper et obscura verba (sc. erant) T., in suspenso relinquere Plin. iun. v negotovosti (neodločeno, nedognano) pustiti (puščati), in suspenso sit Dig. bodi (ostani) neodločeno; z loc.: tot populos inter spem metumque suspensos animi habetis L. v duhu omahujočih med upom in strahom, suspensus animi mecum ipse cogitationes … agitabam Ap.; z gen.: exspectatio te spei suspensum fatigabit Gell.; z odvisnim vprašanjem: perterriti oppidani, cum, quid ageretur in locis reliquis, essent suspensi Hirt. ker niso zagotovo vedeli. — Adv. v komp. suspēnsius bolj dvomeče, bolj neodločno: Aug.

3. tesnoben, plašen, boječ, zaskrbljen, nemiren, vznemirjen, vznemirljiv: cura Ci. poet. tesnobna, vznemirljiva, timor O., metuque mutuo suspensa erant omnia L., ne suspensi … capesserent proelium Cu. razvneti, razburjeni, meque ad tua limina … multo suspensum numine ducit V. drhtečega od silne groze božje, suspensa nox Plin. iun., manu suspensā laudare Plin. iun. zadržano, udržljivo, previdno, oprezno, suspensus pro homine amicissimo Plin. iun. v skrbeh, Vespasiani nomen suspensi … circumibant T. v zadregi; est suspensum et anxium (z inf.) tesnoben in bridek položaj je, človeka navdaja s tesnobo in strahom.

4. dela oproščen, praznujoč: familia Amm.

suyo-a njegov(a), njen(a); Vaš(a)

no es suyo to ni njegovo
un amigo suyo neki njegov prijatelj
de suyo sam od sebe
elegante de suyo prirojene elegance
a cada uno lo suyo čast, komur čast
gastar lo suyo y lo ajeno vse zapraviti ali pognati
hacer suyo prilastiti si
hacer una de las suyas, hacer la suya po svoje narediti, svoje uganjati
no llegar a la suya slabo jo izvoziti, slabo se odrezati
salir(se) con la suya uveljaviti svojo voljo
los suyos njegovi (svojci)

svést conciencia f ; conocimiento m

biti si v svesti svoje pravice ser (ali estar) consciente de su derecho

svétel bright, light; clear; arhaično lucent

pri svétlem (belem) dnevu in broad daylight
svétle barve light colours pl, bright colours
svétli lasje fair (ali light) hair
svétlo pivo pale (ali light) ale
svétla soba bright room
svétlo moder (rumen, siv, zelen) light blue (yellow, grey, green)
imeti svoje svétle strani (figurativno) to have one's good points
dati na svétlo to bring out, to publish
priti na svétlo to come to light, to come out, to be published
svétlo je, svétlo postaja it's getting light, dawn is breaking

svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
sam svoj gospod sein eigener Herr
svoj živ dan seinen Lebtag
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
po svoji volji/glavi nach seinem Willen
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
proti svoji volji wider Willen
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
na svojo roko auf eigene Faust
dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
imeti svoj ampak einen Haken haben
najti svoj mir zur Ruhe kommen
nositi svoj križ sein Kreuz tragen
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
zaverovan v svoj prav rechthaberisch
hoditi svoja pota eigene Wege gehen
vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti svoje muhe seine Tücken haben
ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
združiti svoje sile sich zusammentun
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun

svôj svòja svòje zaim. svoj: kazati, učiniti -e; biti -e glave; doći će vrag po -e; na -u ruku uraditi; sve u -e vrijeme; ostati pri svome ostati pri svojem, pri svoji trditvi, svojem mnenju; -om rukom napisati; -im očima vidjeti s svojimi očmi videti; uzeti dijete pod -e vzeti otroka za svojega; platiti iz svoga plačati iz svojega žepa; učiniti nešto od -e volje storiti kaj iz svoje volje

svój mon, ton, son, notre, votre, leur ; (poudarjeno) le mien, le tien, le sien, le nôtre, le vôtre, le leur

svoje dni jadis, autrefois, en son temps, en ce temps-là, familiarno dans le temps
vsakemu svoje à chacun son compte (ali sa part, son dû)
jaz imam svojo aktovko na mizi, kje imaš ti svojo? j'ai ma serviette sur la table, où as-tu la tienne?
biti sam svoj gospod être son propre maître, ne dépendre de personne
s svojo roko podpisati signer de sa propre main
(otroka) vzeti za svojega adopter (un enfant)

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

svój (za 3. osebo) su , (poudarjeno) suyo

on (ona) ljubi svojo mater él (ella) quiere (ama) a su madre
biti sam svoj gospod no depender de nadie
(otroka) vzeti za svojega adoptar, prohijar
vsakemu svoje a cada uno (ali a cada cual) lo suyo

swallow² [swɔ́lou]

1. samostalnik
žrelo, grlo; požiranje, požirek
geologija (kraški) požiralnik
figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje

a swallow of water požirek vode
to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)

to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
to swallow an insult pogoltniti žalitev
to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
he swallowed the wrong way zaletelo se mu je

swear off prehodni glagol
s prisego se odreči (drinking pijači)

I've sworn off tobacco zaklel sem se, da ne bom več kadil
he swore off bad habits zaklel se je, da bo opustil (svoje) slabe navade (razvade)

sweep¹ [swi:p] samostalnik
pometanje, čiščenje, zamah z metlo; (krožna) kretnja, zamah; zavoj (reke, ceste), vijuga, krivina; razprostiranje, proženje
figurativno razsežnost; vplivno področje; obseg; doseg, domet; vršenje (vetra), šuštenje (obleke)
množina smeti; dolgo veslo (za veslanje stojé); ročica sesalke; (kartanje) dobitje vseh vzetkov, vseh nagrad
britanska angleščina pometač, dimnikar
pogovorno sweepstake(s)
stava, nagrada iz stav pri dirkah in igrah
figurativno umazanec
sleng čemernež, nejevoljnež

at one sweep z enim zamahom, udarcem; naenkrat
with a sweep of one's hand z močnim zamahom (svoje) roke
the sweep of Napoleon's genius širina Napoleonovega genija
beyond the sweep of the eye dljè kot seže oko
a wide sweep of plain razsežna ravnina
chimney sweep dimnikar
to give a sweep to the room pomesti sobo
to make a clean sweep of one's old furniture znebiti se starega pohištva
to make a clean sweep of the clerks odpustiti vse nameščence
to make a clean sweep of the table figurativno pomesti s čim, odpraviti kaj

sweep along prehodni glagol
povleči, potegniti (koga) za seboj

he swept his audience along with him pritegnil, navdušil je svoje poslušalce