Franja

reducir [-zc-, pret: -uje] postaviti nazaj v prejšnje stanje; spremeniti v; zmanjšati, reducirati, omejiti; razredčiti (barvo); spreobrniti (nevernike); uravnati (spahnjen ud); krajšati (ulomek); pregovoriti, na svojo stran spraviti

reducir a ceniza(s) upepeliti
reducir a dinero v denar spremeniti
reducir a la miseria na beraško palico spraviti
reducir a la obediencia k poslušnosti pripraviti
reducir a silencio k molku pripraviti, utišati
reducirse en los gastos omejiti svoje izdatke
reducirse a lo más preciso omejiti se na najnujnejše; na kratko povedati
me he reducido a estar en casa odločil sem se ostati doma

refaire* [rəfɛr] verbe transitif zopet, znova narediti; predelati; znova začeti od kraja; popraviti, reparirati, izboljšati, spraviti zopet v red; dušiti, pariti (jed); populaire opehariti, prevarati, ogoljufati (un naif naivneža); ukrasti; verbe intransitif še enkrat razdeliti karte

se refaire priti zopet k moči, opomoči si
se refaire à qe navaditi se zopet na kaj
refaire à neuf predelati, obnoviti
refaire le plein d'essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
(populaire) refaire une montre ukrasti uro
refaire sa vie znova začeti svoje življenje
refaire un voyage ponoviti, napraviti še enkrat (neko) potovanje
je suis refait! ogoljufan sem! prevarali so me!
je suis comme ça, je ne peux pas me refaire tak sem (pač), ne morem se spremeniti
c'est fait et refait to je že davno narejeno
se refaire la santé pozdraviti se

refer [rifə́:]

1. prehodni glagol
napotiti (to k, na)
opozoriti (to na)
predložiti, pripisovati kaj (to s.o. komu)
predati, prepustiti, dodeliti (to komu)

2. neprehodni glagol
nanašati se (to na)
tikati se (to česa)
sklicevati se (to na)
obrniti se na, zateči se k; kazati na, posredno misliti na, namigovati (to na)
omeniti

to refer oneself to prepustiti se, predati se, zaupati se, zaupno se obrniti na, zanesti se na
referred to ki se nanaša na; o komer (čemer) je govor
the point referred to omenjena, tista točka
to refer to a dictionary poiskati v slovarju
to refer to drawer (kratica R.D.) obrazec, ki ga banka napiše na ček, ki nima denarnega kritja
I refer myself to my experience zanesem se na svojo izkušenost
I referred him to the manager for information napotil sem ga k direktorju za informacije
I must refer to the manager moram se obrniti na direktorja
to refer a matter to arbitration prepustiti zadevo arbitraži, razsodišču
we shall refer this matter to them to zadevo bomo prepustili njim
he referred to his journey several times večkrat je omenil svoje potovanje
this mark refers the reader to a footnote ta znak opozarja čitalca na opombo pod črto
she referred to my past namigovala je na mojo preteklost
to refer a thing to a cause nekaj pripisovati kakemu vzroku
to refer superstition to ignorance pripisovati praznoverstvo nevednosti

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

refiler [rəfile] verbe transitif, populaire dati, prodati komu nekaj, česar se hočemo znebiti; (figuré)

il m'a refilé sa grippe gripo sem skupil od njega
refiler une fausse pièce à quelqu'un podtakniti komu ponarejen kovanec

réfrigérer [-žere] verbe transitif ohladiti (un local lokal)

je suis complètement réfrigéré popolnoma sem premražen

regret¹ [rigrét] samostalnik
obžalovanje, kesanje, kes; skrb (for za)
opravičevanje; žalost, bolečina, bolest; razočaranje

with regret z obžalovanjem, nerad
to my regret na moje obžalovanje
it is a regret to me žal mi je, obžalujem
to express one's regret izraziti svoje obžalovanje
I expressed (I sent) my regret for refusing opravičil sem se, ker sem odklonil
I declined with much regret (with many regrets) odklonil sem z največjim obžalovanjem
I have to refuse with much regret na svojo veliko žalost (obžalovanje) moram odkloniti
to have no regret ne obžalovati
to hear with regret z obžalovanjem slišati (zvedeti)

regretter [rəgrɛte] verbe transitif obžalovati; kesati se; žalovati za; pogrešati (odsotne, izgubljeno)

notre regretté ami naš prezgodaj umrli prijatelj
regretter sa femme, sa jeunesse, son bonheur perdu žalovati za svojo ženo, za svojo mladostjo, za izgubljeno srečo
regretter son imprudence, ses péchés obžalovati svojo neprevidnost (nepremišljenost), kesati se svojih grehov
vous le regretterez! to boste obžalovali! za to vam bo še žal!
je regrette mon argent žal mi je denarja
je regrette d'étre trop vieux pour apprendre à patiner žal mi je, da sem prestar, da bi se učil drsanja
Vous êtes en retard. - Je regrette, je ne suis pas en retard, c'est votre montre qui avance. Pozni ste. Oprostite (pardon), nisem pozen, vaša ura prehiteva.

regularly [régjulə:li] prislov
redno, po predpisih, pravilno, regularno
pogovorno zares, popolnoma, skoz in skoz

I was regularly vexed zares sem se ujezil

rejoindre* [rəžwɛ̃drə] verbe transitif (znova) spojiti, združiti; dohiteti, doiti, pridružiti se (quelqu'un komu); militaire vrniti se (son régiment k svojemu polku, v svoj polk)

se rejoindre zopet se združiti, priti skupaj, sniti se
ce chemin rejoint la route nationale ta pot se pridruži, vodi na glavno cesto
j'ai fait une chute et n'ai pas pu rejoindre mes amis padel sem in nisem mogel dohiteti svojih prijateljev
l'art de Rodin rejoint Michel-Ange Rodinova umetnost ima mnogo podobnosti z Michelangelovo

relative¹ [rélətiv] samostalnik
sorodnik, -ica
slovnica oziralni zaimek

a poor relative reven sorodnik
he is a relative of mine on je (neki) moj sorodnik, v sorodstvu sem z njim

relative² [rélətiv]

1. pridevnik
nanašajoč se na, ki se tiče (koga, česa); sorazmeren, relativen; (redko) primeren, ustrezen, zadeven
slovnica oziralen, relativen
religija indirekten

relative to gledé na
relative clause oziralni stavek
relative pronoun oziralni zaimek
relative humidity relativna vlaga
relative worship religija češčenje slik
relative value relativna vrednost
the arguments relative to the dispute argumenti v zvezi z diskusijo
to be relative to nanašati se na; biti odvisen od, biti pogojen z
prices are relative to the demand cene so odvisne od povpraševanja
to live in relative ease živeti v relativnem udobju

2. prislov
pogovorno gledé, o, v zvezi z

I talked to him relative to your business govoril sem z njim o vaši zadevi

re-legō² -ere -lēgī -lēctum (re in legere) zopet (znova, ponovno) skupaj vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno) povze(ma)ti, nazaj (z)motati, zmotati (zmotavati), nazaj zvi(ja)ti, nazaj vleči, nazaj potegniti (potegovati, (po)vleči): ianua filo (sc. Ariadnes) relecto inventa est O., abies docilis relegi Val. Fl.; pren.: quae dederam supra Pers. vzeti nazaj (preklicati), kar sem bil zgoraj priznal.

2. zopet (znova, ponovno) prepotovati, zopet (znova, ponovno) preteči, zopet (znova, ponovno) preiti, zopet (znova, ponovno) odriniti, zopet (znova, ponovno) prepluti: vias Val. Fl., aquas Hellespontiacas O., litora V. nazaj jadrati, relegit Asiam adpellitque Colophona T.; metaf. beroč, govoreč, v mislih preiti (prehajati), pregledati (pregledovati), premisliti (premišljevati): sermone labores O., quae ad cultum deorum pertinent Ci., omnia diligenter retractare et tamquam relegere Ci.

3. zopet (znova, ponovno) (pre)brati: scripta O., Troiani belli scriptorem H.

4. (pre)brati, (pre)čitati komu kaj: alicui librum Col.

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

remembrance [rimémbrəns] samostalnik
spominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na)
spominek

remembrances množina (naročeni) pozdravi
in remembrance of v (za) spomin na
within my remembrance kolikor (jaz) pomnim
a monument in his remembrance spomenik njemu v spomin
to call s.th. to s.o.'s remembrance spomniti koga na kaj
to come to s.o.'s remembrance priti komu na misel
it has escaped my remembrance to mi je ušlo iz spomina
give my kind remembrances to all your family lepo mi pozdravite vso (svojo) družino!
to have s.th. in remembrance imeti kaj v spominu
to hold s.o. in fond remembrance imeti, obdržati koga v lepem spominu
I put him in remembrance of spomnil sem ga na

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

repass [ri:pá:s] neprehodni glagol & prehodni glagol
zopet iti čez (mimo, skozi); zopet priti, vrniti se; zopet prekoračiti; znova izglasovati (zakon)

to pass and repass hoditi, tekati sem in tja

repensar [-ie-] še enkrat premisliti

pensar y repensar sem in tja tuhtati
repensarse premisliti si