Franja

metus -ūs, m

1. bojazen, strah, duš(ev)ni nemir, zaskrbljenost, skrb (previdnega človeka, torej ne v grajalnem pomenu, prim. metuō; naspr. spes, confidentia): Naev. et Pac. ap. Non., Enn. ap. P. F., Acc. ap. Non., Ter., C., O., V., Q., Lucr., T., idr., est enim metus futurae aegritudinis sollicita exspectatio Ci., metus ac timor Ci., magnus, parvus, vanus L., iustus Ulp. (Dig.) opravičen, utemeljen; pl. vrsti bojazni ali strahu, skrbi: T., Cels., diurni et nocturni Ci., inanes Plin. iun., auferte metūs V.; s subjektnim gen.: metum Siciliae damnatione eius (sc. Verris) deicere Ci.; z objektnim gen. (glede koga ali česa, pred kom ali čim): S., Lucr., mortis, hostium L., servitutis Ci., recusandi L., vetandi T.; objektni gen. opisan: a Romanis L., ab vi atque irā deorum L., ex duce T., ex imperatore T. ali z adj.: Ter., regius L. pred kralji, hostilis S. pred sovražniki, Parthicus Ci. ali Punicus S. fr. pred vojno s Parti, Punci; s skladom glag. metuere: Plin., aut semper sint in metu, ne afficiantur aliquando Ci., cum hostium navibus inhibere saepe tela cogebant metu, ne ambiguo ictu suis inciderent L., metu, ne amitteret praemissas iam cohortes T.; (mihi) metus est z ACI: L., Ter.; esse in metu Ci. = metuere, metum facere O., L. = terrēre, me esse in metu propter te unum Ci., omni te de me metu libero Ci., m. pro universā re publicā L., ut omnem pro me metum ponas Plin. iun.; occ. spoštljivost, spoštovanje, sveti strah, strahospoštovanje: laurus multos metu servata per annos V., mens trepidat metu (sc. Bacchi) H., metum numenque loco addidit Val. Fl.

2. meton. strah = predmet strahu, strah zbujajoča stvar
a) strah = strahota, strašilo: metus eius rimatur T. kar mu zadaja strah, aper, metus agricolis Sen. tr., Lybici metus Stat. (o Meduzini glavi).
b) grozeče stanje, nevaren (kritičen) položaj ali čas, nevarnost: Pl., metus maximi belli Ci., anceps metus et a cive et ab hoste L., constans adversus metus T., et plura alia etiam in pace servata, quae nunc in metu audiuntur T. v tem nevarnem položaju. — Pooseb. Metus -us, m Strah, bog strahu: Ci., V.

Opomba: Metus fem.: Enn. ap. Non. et Fest.; star. in vulg. gen. sg. metuis: Ter., Ci.; star. dat. sg. metū: V., T.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

midnight [mídnait] samostalnik
polnoč

to burn the midnight oil delati dolgo v noč
midnight sun polnočno sonce
dark (ali black) as midnight črn kot noč
ameriško, politika midnight appointment imenovanje tik pred potekom oblasti

miedo moški spol strah, bojazen

miedo cerval paničen strah
miedo a morir strah pred smrtjo
da miedo verle strašen je videti
me entra miedo strah se me polasti
meter miedo (a) navdati s strahom
tener miedo (a) bati se, imeti strah (pred)
no le tengo miedo ne bojim se ga
por miedo de (que + subj) iz strahu pred (da)

migetáti se déplacer çà et là; scintiller, vibrer

pred očmi mi migeta j'ai des éblouissements

migetáti (-ám) imperf. tremolare; luccicare, scintillare; sfarfallare:
pred očmi mi migeta mi ballano le immagini davanti agli occhi (per debolezza, malore)

migljanj|e srednji spol (-a …) v zraku: das Flimmern; luči: das Flackern, das Geflacker
migljanje pred očmi Augenflimmern

mikrofón microphone; pogovorno mike

naprsni mikrofón necklace microphone
strah pred mikrofónom mike fever

militaire [-tɛr] adjectif vojaški; vojni; masculin vojak, vojaška oseba; familier vojaščina, vojaška služba, vojaki

dans le militaire pri vojakib
militaire de carrière poklicni vojak
administration féminin militaire vojaška uprava
autorités féminin pluriel militaires vojaške oblasti
aviation féminin, marine féminin militaire vojno letalstvo, vojna mornarica
cercle masculin militaire vojaški krožek, kazino
circonscrintion féminin militaire vojaško okrožje
code masculin (pénal) militaire vojaški kazenski zakonik
coup masculin d'Etat militaire vojaški državni udar
école féminin militaire vojaška šola, kadetnica
exécution féminin militaire ustrelitev po naglem sodu
fonctionnaire masculin militaire vojaški uradnik
gouvernement masculin militaire vojaška vlada
heure féminin militaire vojaška točnost, točna ura
honneurs masculin pluriel militaires vojaške časti
instruction féminin (pré)militaire (pred)vojaška vzgoja
justice féminin militaire vojaško sodišče
marche féminin, musique féminin militaire vojaška koračnica, godba
décoration féminin, médaille féminin militaire vojaško odlikovanje
port masculin militaire vojno pristanišče
service masculin militaire vojaška služba

mīlliārius 3 in mīliārius 3 (mīlle, mīle)

1. tisoč vsebujoč, ki šteje tisoč: numerus Varr. (?), grex Varr. čreda tisoč ovac, ala Plin. iun. oddelek tisoč bojevnikov, aper Sen. ph. tisoč funtov težek, aevum Tert. tisočletje, oleae Plin. tisoč funtov rodeče, ki prinašajo tisoč funtov na leto; subst. mīl(l)iārium -iī, n tisoč: annorum Aug.; mīl(l)iāriī -ōrum, m „miliárijci“ = hiliásti, pripadniki krščanske sekte, ki so verovali, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji: Eccl.

2. occ. tisoč korakov vsebujoč, tisoč korakov dolg: clivus Varr., porticus Suet.; subst. mīl(l)iārium -iī, n miljski kamen, miljnik, ki je označeval dolžino 1000 dvojnih korakov (= 1 rim. milja = 1/5 nemške ali zemljepisne milje); taki miljniki so stali ob strateško pomembnih cestah: Auct. b. Hisp., Val. Max., Vell., Suet., plebes ad tertium milliarium consedit Ci., aureum milliarium Plin., T., Suet. zlati miljnik, pozlačeni miljnik, ki ga je na rim. forumu pri Saturnovem svetišču dal postaviti Avgust; od njega so izhajale vse strateško pomembne ceste.

mind² [máind]

1. prehodni glagol
paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
arhaično spomniti (of na)
spomniti se na kaj

2. neprehodni glagol
paziti; biti proti

to mind one's book pridno se učiti
to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
if you don't mind če nimaš nič proti
don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
would you mind coming! bi prišel, prosim!
do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
pogovorno mind you write glej, da boš pisal
pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
mind and do that pazi, da boš to res storil
sleng to mind one's eye biti previden
mind (yon)! zapomni si!
never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
never mind him! ne brigaj se zanj!
sleng mind out! pazi, umakni se!
he minds a great deal je proti, zelo ga moti
to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
mind the step! pazi na stopnico!

minúta (-e) f

1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
minuta molka minuto di silenzio
vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo

2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
počakaj minuto attendi un attimo
vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso

3. geogr., mat. minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo

mir³ moški spol (-u …)

1. (pokoj, tihota) die Ruhe
večni mir die ewige Ruhe
mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur

2. (tišina) die Ruhe
dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
mir, prosim! Ruhe, bitte!
mir! Ruhe!/ still!

3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
pustiti na miru in Ruhe lassen
biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen

4.
(dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
(neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
brez miru ruhelos

5.
(potrebni) mir za kaj: die Muße
manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X

6.
mir srca Frieden des Herzens

7.
religija Knez miru der Friedensfürst
mir z vami! Friede sei mit euch!
naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
Počivaj v miru Ruhe sanft!
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig

mír peace; (mirovanje) tranquillity, quietness, calm, stillness, rest

v míru at peace (z with)
v míru in vojni at peace and at war
brez míru peaceless
mír! quiet!, silence!
mír, prosim! quiet, please!
mír za vsako ceno peace at any price
mír pred viharjem a hush (ali a lull) before the storm
časten mír peace with honour
srčni mír a quiet mind
duševni mír peace (ali tranquillity) of mind
javni mír public peace
motenje javnega míru disturbance (ali breach) of the peace, riot
kršilec míru peacebreaker, disturber of the peace
kršitev míru breach of the peace, violation of the peace
grožnja míru threat to peace
pipa míru calumet, peace pipe, pipe of peace
pogodba o míru peace treaty
sklenitev míru conclusion of peace, making peace
proslava míru celebration of peace
zagovornik míru advocate of peace, pogovorno dove
ki ljubi mír peace-loving
zaradi ljubega mírú for peace' sake
ohranitev mírú preservation (ali maintenance)
mír bodi z vami! peace be with you!
ta deček ni nikoli pri míru this boy is fidgety
ni imel mírú, dokler ni... he knew no peace till...
kaliti kršiti mír to break the peace
ne si privoščiti mírú to take no rest
pusti me pri míru! leave (ali let) me alone!, stop bothering me!
skleniti mír to make peace, to conclude peace
ohraniti mír to keep peace
naj počiva v míru! may he rest in peace!, peace to his ashes!
prositi za mír to sue for peace
vzdrževati mír to maintain peace
vzpostaviti mír to restore peace (red order)
zagotoviti, zavarovati mír to ensure peace
želimo si samó mírú all we want is to be left in peace
živeti v míru to live in peace, to be at peace (s kom with someone)
boriti se za mír, čuvati mír to strive for peace, to wage peace

mír paz f ; quietud f ; (počivanje) descanso m , med reposo m ; (tišina) calma f

grožnja za mir amenaza f para la paz
pipa miru pipa f de paz
javni mir el orden público
oborožen (diktiran, preliminaren) mir paz f armada (impuesta, preliminar)
nočni mir calma f de la noche
separatni mir paz f por separado
duševni mir paz f espiritual, tranquilidad f de ánimo
Nobelova nagrada za mir Premio m Nobel de la Paz
mir pred viharjem la calma que precede a la tormenta
svetovni mir paz f mundial
mir! ¡silencio!, ¡paz!, ¡quietos (todos)!, ¡quieto!
naj pačiva v miru! ¡descanse en paz!
v času miru en tiempo(s) de paz
zaradi miru para tener paz
sklenitev miru conclusión f de la paz
nobenega miru ne imeti no tener tranquilidad
človek nima miru pred njim no le deja a uno tranquilo
daj mi mir!, pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
kaliti javni mir perturbar (ali alterar) el orden público
skleniti mir concluir (ali concertar) la paz
skleniti mir s kom fam hacer las paces con alg
prositi za mir solicitar la paz
živeti v (lepem) miru vivir en (santa) paz
vzdrževati (motiti, ogrožati, prekršiti, zopet vzpostaviti) mir mantener (turbar, amenazar, violar, restablecer) la paz

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

miss² [mis] samostalnik
udarec v prazno, napačen sklep zakasnitev, zgrešitev, neuspeh, pogrešek
ameriško, pogovorno splav (otroka); slepi vžig

to give s.th. a miss izogniti se čemu; pobegniti pred čem
a lucky miss uspel, srečen pobeg
a miss is as good as a mile zgrešeno je zgrešeno
every shot a miss vsak strel je zgrešil

mitad ženski spol polovica; sredina

la mitad menos za polovico manj, pol manj
mitad y mitad, a mitad, (mitad) por mitad na pol
mi cara mitad moja zakonska polovica
de cuenta por mitad na skupen račun
a mitad de precio za polovično ceno
a mitad del camino na pol pota
mitad... mitad pol ... pol
se lo dijo en mitad de la cara povedal mu je naravnost v obraz
mentir por la mitad de la barba nesramno lagati
plantar (poner) a uno en mitad del arroyo (ali de la calle) koga pred vrata postaviti

Mithrazānes -is, m Mitrazán, Perzijec, eden iz kroga Darejevih zaupnikov, ki je malo pred njegovo smrtjo zbežal in dal Aleksandru Velikemu namig za pregon Besa: Cu.

mižáti (-ím) imperf. tenere gli occhi chiusi; pren.
mižati pred čim non voler vedere, riconoscere qcs.