Franja

rr̂t ríta m meso od zadnjega dela goveda

rubber³ [rʌ́bə] samostalnik
rober (pri whistu, bridgeu); tri zaporedne igre (zmage), odločilna igra (zmaga) od treh iger, zmaga v prvih dveh igrah

to win the rubber dobiti rober, dobiti igro (pri whistu, bridgeu)

rubble¹ [rʌbl] samostalnik
drobno kamenje, kršje (od starih, podrtih hiš); lomljenec, gramoz, prodec, grušč, od vode izjedeno ostro kamenje; neobdelan kamen za polnjenje zidov; v grobe kose razlomljena gmota

ruboroso zardel od sramu; sramežljiv

Rückansicht, die, pogled od zadnje strani

rücklings ritensko; s hrbtom; Sport hrbtno, nazaj; angreifen: od zadaj, figurativ iz zasede; Sport Schwung rücklings zakoleb

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

rukòbojina ž kar obrtniku ostane od materiala pri izdelavi naročenega predmeta

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

rußbeschmutzt črn od saj

Rußfleck, der, madež od saj

rußgeschwärzt sajast, črn od saj

ržénka ž rakija od raži

s, sa predl.
I. z orod.
1. s, z: (družba, skupnost, zveza) došla je s mužem; rastavio si me sa ženom
2. s, z: (način) slušati s pažnjom, narod ga je dočekao s radošću
3. s, z: (čas) sa svršetkom ove godine; sa svakim danom rastu vaši uspjesi
II. z rod.
1. iz, s, z: gledati s prozora; svjetlo s Istoka; ići sa zabave
2. zaradi: volim ga sa njegove smjernosti; sa rada zaboravlja sve drugo; s lude glave je to učinio
3. od: (čas) s početka, s večera
4. za: (mera) s prsta debeo
5. s, z: (način) hraniti djecu s preslice i desnice ruke
6. od: (odnos) s moje strane možeš biti miran; s vremena na vrijeme; s dana u dan

s
(ispred samoglasnika i zvučnih suglasnika z) predl.
I. s gen.
1. s, sa: s konja pasti; priti s hribov
doći sa planina
2. s, sa, od: s strani gledati
sa strane gledati; vsem s poti
iti svima se skloniti s puta; začeti s kraja
početi od kraja
3. iz: priti s Koroškega
doći iz Koruške
II. s instr. s, sa
1.
(društvo, zajednica, pratnja): družiti se s tatovi
družiti se s lupežima; lasje s kožo vred
kosa zajedno s kožom; knjiga s podobami
knjiga sa slikama; žena s košarico
žena sa košaricom; potovati s prijateljem
putovati sa prijateljem; mož s sekiro ga je udaril
muž sa sjekirom ga je udario
( mož ga je udaril s sekiro
muž ga je udario sjekirom); v zasedi čakati s puško
u zasjedi čekati s puškom; pogovarjati se s prijatelji
razgovarati s prijateljima
2.
(sredstvo, oruđe) u shrv. bez predloga: pisati s peresom
pisati perom; zatrpati prostor s knjigami
zatrpati prostor knjigama; s prepričevanjem dobiti koga na svojo stran
uvjeravanjem dobiti koga na svoju stranu
3. s potjo kaj opraviti usput što uraditi

sachbezogen nanašajoč se na stvar/temo, konkreten; Adverb argumentieren: ne oddaljujoč se od teme, povsem konkretno

sacudir iz-, pre-, s-tresti; stresati; iztepsti; odskakovati (voz); od sebe odbiti

sacudir el agua otresti se vode (pes)
sacudir las alfombras (la ropa) preproge (obleko) iztepsti
sacudir el miedo otresti se strahu
el polvo izprašiti
sacudir (el polvo, el pellejo) a uno koga pretepsti
sacudir el rabo z repom mahati (pes)
sacudir el yugo otresti se jarma
sacudirse otresti se

sádjevec -vca m
1. jabukovača
2. rakija od voća

sádno s rana od sedla

sag [sæg]

1. samostalnik
povešenje (vrvi), uleknitev, ukrivljenost, udrtost, depresija; popuščanje, upad(anje)
ekonomija začasen padec cen
navtika odvračanje ladje od prave smeri

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
ulekniti (se), povesiti (se), ukriviti (se), upogniti (se), pogrezniti (se); (o cenah) pasti
navtika kreniti s prave smeri; nagniti se na stran (most, vrata); znižati (cene)

sagging market ekonomija popuščajoče tržišče
sagging shoulders viseča ramena
to sag in price pasti v ceni
the bridge sags most se (v sredini) poveša, useda