Franja

uporablja|ti (-m) uporabiti (regelmäßig) verwenden (naprej weiterverwenden), benutzen, gebrauchen; (aplicirati) anwenden, merila: (Maßstäbe) anlegen; (posluževati se) nutzen, nützen, benutzen, Gebrauch machen von; strokovno literaturo: heranziehen, verwerten; surovine, odpadke: verwerten, ponovno: [wiederverwerten] wieder verwerten
uporabljati ime/priimek einen Namen/Familiennamen führen
pravica uporabljati prisilna sredstva die Zwangsbefugnis

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

vain [véin] pridevnik (vainly prislov)
brezuspešen, jalov, brez koristi, zastonjski; nadut, domišljav, nečimrn, bahaški; prazen, plitev, puhel, ničev; nepomemben, nebistven (razlika); (redko) bedast, trivialen

in vain, zastarelo for vain zaman, zastonj
a vain attempt jalov poskus
vain promises prazne obljube
vain discussions brezplodno razpravljanje
he is as vain as a peacock domišljav (prevzeten) je kot pav
she is vain of her beauty domišljava je na svojo lepoto
it was vain to protest protesti so bili zaman, niso nič zalegli
to take God's name (ali the name of the Lord) in vain religija po nemarnem izgovarjati božje ime (imenovati boga)

vain, e [vɛ̃, vɛn] adjectif ničev, prazen, brezploden, brezuspešen, nekoristen; nečimrn

se nourrir de vains espoirs predajati se praznim upom
vaines excuses prazni izgovori
faire de vains efforts zaman si prizadevati
discussion féminin vaine brezplodna diskusija
de vains reqrets odvečno, neutemeljeno obžalovanje
esprit masculin vain nečimrn duh
vaine pâture brezplačna paša
en vain zaman, brez uspeha
jurer Dieu en vain po nemarnem (v kletvicah) izgovarjati božje ime
il est vain de parler ... brezplodno je, brez koristi je govoriti ...

Valentia² -ae, f Valéncija (Valéntija)

1. primorsko mesto v Tarakonski Hispaniji (še zdaj Valencia): L. epit., S. fr., Mel., Plin., Fl.

2. mesto v Narbonski Galiji (zdaj Valence): Plin.

3. mesto v Brutiju v južni Italiji, s celim imenom Vībō Valentia Vibon Valencija (zdaj Monteleone): Plin. (prim. Vībō).

4. ime britanske pokrajine na ozemlju današnje škotske: Amm. — Od tod adj. Valentīnus 3 valéncijski (valéntijski), iz (galske) Valéncije (Valéntije) izvirajoč (prihajajoč, doma): Tullius Valentinus T.; subst. Valentīnī -ōrum, m Valéncijci (Valéntijci), Valentín(c)i

1. preb. hispan(ij)ske Valencije (Valentije): Dig.

2. preb. brutijske Valencije (Valentije): Ci.

3. mestna občina na Sardiniji: Plin.

Valerius (prvotno Valesius) 3 (valēre) Valêrij(ev), ime rimskega patricijskega rodu, od katerega so najbolj znani

1. P. Valerius Poplicola (Publicola) Publij Valerij Poplikola (Publikola), ki je pomagal pregnati zadnjega kralja Tarkvinija in njegov rod: L., Valeri genus H. potomec Valerija (Publikole).

2. L. Valerius Poplicola Potītus Lucij Valerij Poplikola Potit, l. 449. konzul z Markom Horacijem; skupaj z njim je dal zakonske predloge za leges Valeriae — Horatiae: L.

3. L. Valerius Publicola Lucij Valerij Publikola, petkrat tribunus militum consulari potestate, je v času te svoje častne službe l. 406 premagal Volske, v naslednjih letih pa Vejce, Volske (drugič) in Faliske: L.

4. M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv (Vran), rimski bojni junak (ok. 370—270), šestkrat konzul: Ci., L.

5. M. Valerius Maximus Messal(l)a Mark Valerij Maksim Mesala, konzul l. 263, se je odlikoval v prvi punski vojni: L.

6. M. Valerius Laevīnus Mark Valerij Levin se je odlikoval v drugi punski vojni: L.

7. Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijec (= iz Ancija), analist (letopisec) iz obdobja bratov Grakh; nanj se je močno opiral Livij: L.

8. L. Valerius Flaccus Lucij Valerij Flak, Marijev privrženec, konzul s Cino l. 86; usmrtil ga je njegov legat Fimbrij: L. epit.

9. njegovega istoimenega sina, pretorja l. 63., je Cicero(n) l. 59 uspešno zagovarjal pred obtožbo zaradi izsiljevanja: S., Ci.

10. Valerius Cato Valerij Kato(n), slovničar in pesnik iz obdobja Sule: Suet.

11. M. Valerius Messal(l)a Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, v državljanski vojni najprej Brutov in Kasijev privrženec, potem Antonijev, naposled Oktavijanov, zelo izobražen mož, znamenit govornik, prijatelj in pokrovitelj Ovidija, Tibula in drugih pesnikov: O., Suet.

12. C. Valerius Flaccus Gaj Valerij Flak, pesnik iz obdobja Flavijcev, avtor epopeje z naslovom Argonautica: Q.

13. M. Valerius Martiālis, gl. Martiālis -is.

14. Valeria Messal(l)īna Valerija Mesalina, zloglasna soproga cesarja Klavdija: T., Iuv., Suet. — Iz tega slavnega patricijskega rodu pa ni Valerius Maximus Valerij Maksim, zgodovinopisec Tiberijevega obdobja, avtor dela Factorum et dictorum memorabilium libri novem. — Kot adj. Valêrijev: gens Ci., Tabula Valeria Ci. kraj na glavnem rimskem trgu blizu Hostilijeve kurije, imenovan po stenski sliki, ki je prikazovala osvojitev mesta Mesana (osvojil jo je Mark Valerij Maksim Mesala (prim. 5), zbirališče menjalcev; leges Valeriae L. gl. 2. — Od tod Valeriānus 3 Valêrijev, valêrijski, valerijánski: milites L. ki jih je vodil vojaški tribun Lucij Valerij Publikola (gl. 3.), legiones S. ap. Prisc., praedatores S. ap. Non.; subst. Valeriānī -ōrum, m (sc. milites) valêrijevci, vojaki vojaškega tribuna L. Valerija Publikole (gl. 3.): L.

Valgius 3 (valgus) Válgij(ev), ime rimskega rodu; najbolj znani so:

1. C. Valgius Gaj Valgij, tast Publija Servilija Rula, veleposestnik v obdobju Sule: Ci.

2. njegov nezakonski, pozneje posinovljeni sin C. Valgius Hippianus Gaj Valgij Hipijan: Ci. ep.

3. C. Valgius Rufus Gaj Valgij Ruf, konzul l. 12, izvrsten pesnik, slovničar in pisec retoričnih spisov, Horacijev prijatelj: H., Tib., Q., Plin.

Valonska puščica stalna zveza
(ime kolesarske dirke) ▸ vallon körverseny [kerékpárverseny]

Vāniloquidōrus -ī, m Vanilokvidór = „Vetrogončič“, „Vetrogonšek“, šalj. izmišljeno ime lažnivca: Ausculta ergo, ut scias: Vaniloquidorus Virginisuendonides † Nugiepiloquides Argentumextenebronides Pl.

vano prazen, ničev, minljiv; votel; brezuspešen; nečimrn, domišljav, nadut, ošaben; neutemeljen

imaginaciones vanas (fig) gradovi v oblakih
en vano zaman, brezuspešno; neutemeljeno
no en vano ne zaman; upravičeno
tomar el nombre de Dios en vano zlorabljati božje ime
vano m vmesni prostor

Varius² 3 Várij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najimenitnejša:

1. Q. Varius Hybrida Kvint Varij Hibrida, ki je kot tribunus plebis l. 91 sprožil po njem imenovani zakon lex Varia de maiestate; zakon je določal, naj se tisti, ki bi ščuval zaveznike na vojno, kaznuje kot veleizdajalec: Ci.

2. L. Varius Rufus Lucij Varij Ruf, Vergilijev in Horacijev prijatelj, tragik; njegovo glavno delo je bila tragedija „Thyestes“ (Tiest): V., H., Mart.

Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.

večno mesto stalna zveza
(ime za Rim) ▸ az örök város [Róma]

Vedius 3 Védij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je Vedius Pollio Vedij Polio(n), ki je živel v času cesarja Avgusta; bil je razvpit zaradi svojega razkošja in krutega ravnanja s sužnji: Sen. ph., Plin., T.

Vegetius -iī, m Vegécij (Vegétij), rimsko moško ime. Znana sta:

1. Flavius Vegetius Renātus Flavij Vegecij Renat, avtor dela o vojaških veščinah; živel je v drugi polovici 4. stol. po Kr.

2. P. Vegetius Publij Vegecij, avtor dela o veterini.

vela -ae, f bot. véla, gal. ime za rastl. erysimum (erysimon) erizim (Sisymbrium irio Linn.): Plin.

Vellēius 3 Velêj(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znana sta:

1. C. Velleius Gaj Velej, epikurejec, tribunus plebis l. 91, prijatelj govornika Krasa: Ci.

2. M. (po drugih C.) Velleius Paterculus Mark (Gaj) Velej Paterkul, zgodovinar iz obdobja cesarjev Avgusta in Tiberija. Kot adj.: lex Velleia Iust., Icti. Velejev zakon. Od tod adj. Vellēiānus 3 Velêjev: senatus consultum Icti. (za predlog konzula Gaja Veleja Tutorja).

Ventidius 3 Ventídij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je P. Ventidius Bassus Publij Ventidij Bas, mož nizkega rodu, pozneje senator in konzul, Cezarjev, pozneje Antonijev pristaš: Ci., Iuv., Gell. Od tod adj. Ventidiānus 3 ventídijski, ventidijánski: rumores Ci. ap. Non.

Vergilius, šele pozneje Virgilius 3 Vergílij(ev), Virgílij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je P. Vergilius Marō Publij Vergilij Maro(n), pesnik iz mesta Andes (Andes) pri Mantovi (Mantua), avtor Eneide, Bukolik in Georgik, Avgustov sodobnik: H., Q., Lamp. Od tod adj. Vergiliānus 3 Vergílijev, vergílijski, vergilijánski, pri Vergiliju se nahajajoč: virtus Plin., descriptio Sen. rh., versus Eutr., Iuturna Ap.; subst.: illud Vergiliānum Q., Lact. oni znani Vergilijev izrek.