Franja

igitur, conj. (etim. nedognana beseda)

I. (v časovnem pomenu) ob teh (takih) razmerah, tako, tedaj: sei (= si) in ius vocat nec it antistator, igitur im (= eum) capito Tab. XII, quando habeo anulum, igitur rationem fabricarum dabo Pl., igitur tum, igitur deinde Pl. nato, potem, igitur demum Pl. potem torej šele, igitur ut Pl. tako da, zato da. —

II. pri log. sklepanju = tedaj, torej, potemtakem

1. v povednih stavkih: si mentiris, mentiris; mentiris autem: igitur mentiris Ci., res caelestes … ab homine confici non possunt; est igitur id, quo … conficiuntur, homine melius Ci., nihil omnium rerum melius quam omnis mundus administratur: consilio igitur mundus administratur Q.

2. v vprašalnih stavkih: quid igitur faciam? Ter., ubi igitur locus fuit errori deorum? Ci., ecquid igitur interest, Piso, inter haec interdicta? Ci., in quo igitur loco est? credo equidem in capite Ci.; pogosto iron.: igitur hocine est amare? Pl., dicet aliquis: haec est igitur tua disciplina? Ci., quin igitur ulciscimur Graeciam? Cu., quin igitur ad diripiendos thesauros discurritis? Cu.

3. v velelnih stavkih: vide igitur Ci., videte igitur, quid statuatis! Ci., custodiatur igitur vita mea rei publicae Ci., conserva igitur tuis suos Ci., sit igitur cura elocutionis quam maxima, dum sciamus Ci., igitur exprome nobis T. —

III. nadaljujoč (po odmikih, digresijah) pretrgani govor = torej, kakor povedano, pravim: nam etiam ab orationibus disiungo me fere referoque ad mansuetiores Musas … ; scripsi igitur Aristotelio more tres libros de oratore Ci. ep., huic pro tantis meritis honoris corona a populo data. … Illa igitur contentus Thrasybulus … N., Epaminondas, Polymnidis filius, Thebanus. … Natus est igitur patre, quo diximus N., Dareus … statuit ipse decernere. … Igitur castris ad Babylona positis … universas vires in conspectum dedit Cu. —

IV. povzemajoč več pojmov, misli ali govor nekako zaključujoč = skratka, z eno besedo: de sicariis, de veneficiis, de peculatu infitiari necesse est. Id est igitur genus primum causarum in iudiciis ex controversia facti Ci., pro imperio, pro exercitu, pro provincia, … pro his igitur omnibus rebus, … nihil a vobis nisi huius temporis totiusque mei consulatus memoriam postulo Ci., nunc ad demonstrativum genus causae transeamus. … In huiusmodi igitur causa principium sumetur aut … Corn.

Opomba: Sprva se je beseda igitur enklitično pritikala predhodni besedi. Pri Ci. in L. je nav. drugi pojem v stavku, pri Ci. stoji včasih tudi na tretjem, četrtem ali petem, pri Pl. enkrat celo na sedmem mestu. Pri S. in T. večinoma uvaja stavke, C. se ga izogiblje.

ignorirati glagol
(ne upoštevati) ▸ ignorál, figyelmen kívül hagy, nem vesz róla tudomástMinistrstvo za kulturo ignorira celo pozive tožilstva. ▸ A kulturális minisztérium még az ügyészi fellebbezéseket is ignorálja.Nekdo vam izkazuje naklonjenost, vi pa ga ignorirate. ▸ Valaki szeretetet mutat Ön iránt, Ön azonban nem vesz róla tudomást.
Zdaj ni več mogel ignorirati nelagodja, ki ga je navdajalo že ves čas. ▸ Most már nem tudta tovább figyelmen kívül hagyni a kellemetlen érzést, amely mindvégig vele volt.

īgnōrō -āre -āvī -ātum (iz īgnārus; prim. gr. γνώριμος (po)znan) ne vedeti, ne znati, ne poznati, nevešč biti čemu, v čem, tudi (toda redk.) ne hoteti poznati —, zatajiti (zatajevati) koga, litota: non ali minime ignorare dobro vedeti, — poznati; abs.: Pl., Q., an vero, iudices, vos soli ignoratis … ? Ci., ignorantes facere aliquid Sen. ph.; subst. pt. pr. īgnōrantēs -ium, m nevedneži (naspr. scientes): Lact. Skladi:

1. z acc.
a) rei: ius ignorare neque tenere Pl., is causam ignorat, se ipsum probe novit Ci., minime ignoras consuetudinem dicendi meam Ci., Aegyptiorum morem quis ignorat? Ci., eventūs belli non ignorans C. dobro vedoč, kako je vojna sreča nestanovitna, id vos ignorare nolui N. tega vam nisem hotel prikrivati, ignorare alicuius faciem S. ne poznati koga po obrazu, ne prepoznati ga; v pass.: res praetoribus erat nota solis, ignorabatur a ceteris Ci., ignoraretur forsitan ista fides O.
b) personae: Kom., N., Iust. idr. me ignoras Ter. ne poznaš me (= mojega značaja) še, ign. talem imperatorem Ci., et rem agnoscit neque hominem ignorat Ci. in tudi … dobro pozna, ign. mulierem L., deum Lact. o bogu nič vedeti; v pass.: quia egens relictast misera, ignoratur pater Ter. nočejo očeta poznati.

2. (redko) z de: ignorat etiam de filio Ci. ep. tudi o sinu nič ne ve.

3. (redko) z inf.: sunt enim ignorantis, cum de aeternitate animorum dicatur, de mente dici Ci., descriptas servare vices operumque colores, cur ego, si nequeo ignoroque, poëta salutor? H., laetitiae causas ignorat dicere miles Cl.

4. z ACI: Q., quis ignorabat Pompeium fecisse foedus … ? Ci., quis ignorat eam urbem fuisse signis refertissimam Ci., Iove tonante cum populo agi non fas esse quis ignorat? Ci.; v pass. z NCI: ignorabatur esse Chremes Don.

5. z odvisnim vprašalnim stavkom: Q., cum id quam vere fiat, ignores Ci., non ignorans, quanta ex dissensionibus incommoda oriri consuessent C., minus equidem mirarer ignorasse te, quam gravis … esset populus Rom. L., nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H., si ignoramus, quid sit virtus Sen. ph.

6. quis ignorat s quin (redko): quis ignorat, … quin tria Graecorum genera sint vere? Ci., quis ignorat, quin id longe sit honestissimum Q. — Od tod

1. adj. pt. pr. īgnōranter nevede: Eccl., Vulg.

2. adj. pt. pf. īgnōrātus 3
a) ne(po)znan: cuius (Archimedis) ego quaestor ignoratum ab Syracusanis … indagavi sepulcrum Ci., ign. ars H. nepoznanje umetnosti.
b) nespoznan: ignoratus evasit T.
c) neopažen: ignoratus Romanos aggreditur S.
č) nezaveden, neprostovoljen: etiam ea, quae fiunt, partim sunt ignorata, partim voluntaria Ci.

igra mačke in miši frazem
(o premoči) ▸ macska-egér játék
Frank je vedno korak pred agentom in neprestano ga izziva, da nadaljujeta igro mačke in miši. ▸ Frank mindig egy lépéssel az ügynök előtt jár, és folyamatosan provokálja, hogy folytassák a macska-egér játékot.
Sopomenke: igra mačke z mišjo

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

Īliona -ae: Ci., H., ali Īlionē -ēs, f: V. (Ἰλιόνη) „Ilijka“, Ilíona, samogovoreče ime najstarejše hčere Priama, Polimestorjeve soproge. Njeno usodo je prikazovala Pakuvijeva igra „Iliona“. Od tod: Fufius Ilionam edormit H. prespi (svojo pijanost) v Ilionini vlogi. (Ilioni se je v sanjah prikazala senca umorjenega sina Deipila in jo prosila, naj ga pokoplje; ta prizor je ohranjen pri Ci. (Tusc. 1, 44, 106)).

il-ligō (in-ligō) -āre -āvī -ātum

1. privezati, pripeti; z obj.: antennas funibus illigare L.; z dat.: tauris illigare iuga H. pritrditi, navezati; kje? Regulum in machinā inligatum necaverunt Ci., litterae in iaculo illigatae C.; kam? Mettium in currūs quadrigarum L., manus post (za) tergum ill. L.

2. occ. pritrditi, vtakniti, vložiti: Icti. (emblemata) in poculis inligabant Ci.; pren.: sententiam verbis inl. Ci. vplesti.

3. metaf.
a) (koga na drugega) navezati, privezati, prikleniti: familiari amicitiā illigati erant Philippo L., foedere se cum Romanis ill. L., magnis et multis pignoribus M. Lepidum res publica illigatum tenet Ci., Caesaris actis inligatus tenetur Ci., aliquem stupro i. T.; podobno: iis condicionibus illigabatur pax L. je bil odvisen …
b) (koga) omrežiti, zaplesti: vix illigatum te Chimaerā Pegasus expediet H., illigari Romano bello volo L., praeda inligatus T. oviran, ne equestres copias locis impeditis inligaret T. da bi ne zadrževal, oviral, ut eum specie amicitiae … lento veneno inligaret T. ga omrežil tako, da bi ga mogel zastrupiti.

imbattable [ɛ̃batabl] adjectif nepremagljiv

équipe féminin imbattable nepremagljivo moštvo
prix masculin imbattable zadnja, najnižja možna cena
record masculin imbattable rekord, ki ga ni moči potolči

imbécile [ɛ̃besil] adjectif bedast, neumen; masculin bedak

il passe pour un imbécile imajo ga za bedaka
c'est le roi des imbéciles to je bedak vseh bedakov

imbecille

A) agg.

1. psihol. imbecilen

2. pren. slabš. neumen, bedast, topoglav

B) m, f

1. psihol. imbecil

2. pren. slabš. bedak, trapa; tepec, idiot:
fare la figura dell'imbecille izpasti bedak
passa per un imbecille imajo ga za bedaka

imbottare v. tr. (pres. imbotto) nalivati v sode:
imbottare nebbia pren. lenariti
imbottare buio pren. lomiti ga

im-buō (in-buō) -buere -buī -būtum (najbrž denominativ nekega korena *imbu- = *mbu- ali *mbhu-; prim. še lat. bua Varr. v otroškem jeziku = „pijača“, vini-bua Luc. „vinopivka“)

1. napojiti, opojiti (opajati), namočiti (namakati), ovlažiti, oškropiti: Col., Mart., Vell. idr., illius aram … imbuet agnus V., imbuti sanguine gladii legionum vel madefacti potius Ci., sanguis imbuit arma V., vestem O., guttura lacte i. O.; pesn.: oscula quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H., imbuero Scythicas sagittas O. moja kri bo omočila, quo (odore) testa imbuta est H. napojena, prepojena.

2. metaf.
a) omadeževati, oskruniti, okužiti: cum gladium scelere imbuisset Ci.
b) napolniti: aures sermonibus T., aures promissis Cu., homo imbutus religione, admiratione, superstitione L., mentem imbuit deorum opinio Ci.
c) navdati, seznaniti (koga s čim), privaditi, priučiti (koga čemu), razodeti —, vcepiti (komu kaj), uvesti (koga v kaj): nos ita a maioribus instituti atque imbuti sumus Ci.; z abl.: Q., Suet., Vell. idr., quibus ille studiis se imbuerat Ci., grammaticā imbui T., litterulis Graecis imbutus H. le nekoliko seznanjen z grško književnostjo, cupiditatibus imbui N. navaditi se, certaminibus plebeis imbutus L. navajen na … , servilibus ministeriis aliquem i. Cu., militem licentiā i. T., pietate pectora i. L. navdati, liberaliter educatos vitiis i. L.; z ad in acc.: T. ad quam legem non instituti sed imbuti sumus Ci. se nismo priučili, ampak privadili; z inf.: Prud., ii imbuuntur contemnere deos T. vcepi se jim …
č) (pesn.) kaj tako rekoč posvetiti, najprej spoznati, — poizkusiti, začeti: Fl., imbuit auctor opus O. posvetil ga je, imbue opus tuum O., terras vomere imbuit Val. Fl. prvi orati, cursu prima imbuit Amphitriten Cat. je prva plula, exemplum pulmae primae i. Pr. prvi zgled dati.

imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

imé in priimek name and surname
v iménu on behalf of, in the name of
v mojem iménu on my (own) behalf
lastno imé proper noun
obče imé common noun
potni list na imé... a passport in the name of...
dekliško imé maiden name
brez iména nameless
krajevno imé placename, toponym
privzeto imé (vzdevek) alias
Brown po iménu Brown by name
dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
klicanje imén (apél) roll call
seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
v božjem iménu in the name of God, in God's name
kako Vam je imé? what is your name?
Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
imeti imé po botru to be called after one's godfather
navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
klicati po iménih to call the roll
podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
omadeževati svoje imé to besmirch one's name
poznati koga le po iménu to know someone only by name
imé se ga je prijelo the name stuck to him
to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!

imenovati to name; to call by name

imenovati koga po... to name someone after; (označiti) to denominate, to designate, to style, to term; (v službi) to nominate, to appoint (to office); (odrediti) to fix, to appoint (the day)
napačno imenovati to misname, pogovorno to get someone's name wrong
podrobno imenovati to specify
oseba, ki je nočem imenovati a person who shall be nameless
imenoval me je za svojega dediča he has named me his heir
imenovali so me po očetu I was named after my father
bil je imenovan za župana he was appointed mayor
imenovali so ga za predsednika they appointed him president
kako imenujete to stvar v angleščini? what do you call this thing in English?
imenovati se to be called, to be named
kako se imenuje ta vas? what is the name of this village?, what is this village called?

imenováti (-újem)

A) imperf.

1. dare un nome, chiamare:
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome

2. nominare

3. (izbrati) nominare. eleggere

4. dire, chiamare, ritenere:
imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo

B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino

imenováti nombrar; designar

imenovali so ga za župana le nombraron alcalde
bil je imenovan za predsednika fue nombrado (ali designado para el cargo de) presidente

iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
iméti glavno besedo to be the spokesman
iméti čas za to have time for
iméti govor to make a speech, to deliver an oration
iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
iméti ime to bear a name
iméti nahod to have a cold
iméti nekaj denarja to have some money
iméti izbiro to have a choice
iméti napako to have a fault
iméti prav to be right
ne iméti prav to be wrong
iméti posla z to have dealings with
iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
iméti koga za norca to regard someone as a fool
iméti potrpljenje to have patience, to be patient
iméti težave to have difficulties
iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
iméti pravico do to be entitled to
iméti referendum to hold a referendum
iméti volitve to hold elections
iméti za posledico to entail
iméti v vidu to have in view
rad iméti to like, to be fond of
najrajši iméti to prefer above all
rajši iméti to prefer, to like better
sedaj imamo zimo it is winter now
imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
to nima nič na sebi it is of no consequence
kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
dobro se imejte! have a good time!
ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
imel je priti včeraj he was to come yesterday
hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
iméti obzir to be considerate
iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock

iméti avoir, posséder, tenir, considérer

v sebi imeti contenir
na sebi imeti porter, être vêtu de, être couvert (ali enveloppé) de
za poštenjaka ga imajo il passe pour (ali il est considéré comme) un honnête homme
za starejšega ga imam je l'aurais cru (ali jugé) plus âgé
imeti govor faire un discours
rad imeti aimer
rajši imeti aimer mieux, préférer
imeti prav avoir raison
ne imeti prav avoir tort
imeti v čislih estimer, considérer
imeti za norca se moquer de
imeti pri sebi avoir sur soi
kako se imaš? comment vas-tu, comment te portes-tu?
dobro se imej! porte-toi bien! adieu!

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
rad imeti kaj gustar a/c
imam ga rad le tengo simpatía
rajši imeti preferir
imeti pri rokí tener a mano
imam hišo tengo una casa
imamo zimo estamos en invierno
imeti denar pri sebi llevar dinero encima
imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
prav imeti tener razón
imeti prosto tener fiesta
nimam s čim plačati no tengo de qué pagar