Franja

claudicant, e [klodikɑ̃, t] adjectif šepav, šepast

claustral, e, aux [klostral, -ro] adjectif samostanski

vie féminin claustrale samostansko življenje

clavelé, e [klavle] adjectif osepničav (ovca)

clément, e [klemɑ̃, t] adjectif milosten, velikodušen, blag; mil (podnebje)

hiver masculin clément mila zima

clérical, e, aux [klerikal, ko] adjectif duhovniški; politique klerikalen; masculin klerikalec

cliché, e [kliše] adjectif premlačen, premlet; masculin, typographie klišé, photographie negativ; figuré obrabljena fraza, vsakdanje reklo

cliché d'impression klišé za tisk
cliché pour multiplicateur matrica
cliché au trait cinkova jedkanica

client, e [kliɑ̃, t] masculin, féminin klient, -inja; médecine pacient, -tka; commerce kupec, odjemalec; stalen obiskovalec, stalen gost; familier, péjoratif oseba, tip, individuum

client fidèle (ali régulier), de passage stalen, priložnosten odjemalec
faire un nouveau client dobiti novega odjemalca

clignotant, e [klinjɔtɑ̃, t] adjectif mežikajoč, svetlikajoč se, utripajoč (luč)

climatisé, e [klimatize] adjectif klimatiziran, opremljen s klimatskimi napravami

clinquant, e [klɛ̃kɑ̃, t] adjectif na zunaj bleščeč, varljiv; kričeč; masculin bleščica, slepilo; zlata pena

bijoux masculin pluriel clinquants nakit kričečega sijaja

clissé, e [klise] adjectif

bouteille féminin clissée pletenka, opletena steklenica

cloāca (cluāca) -ae, f (iz st.lat. clouāca, clovāca: cluere = purgāre) podzemni rov, odtok, odtočni kanal, kloaka, stoka, kjer je deževnica in nesnaga odtekala v bližnjo reko: Col., Plin., Suet., aliquid iacere in cloacam H., aquas cloacis e fastigio in Tiberim ductis siccare L., meministis tum... corporibus civium cloacas refarciri Ci., cloacas facere, detergere L., cloacam purgare, reficere Ulp. (Dig.), cluacas purgare Fr., cloaca foedissima ac pestilens odore taeterrimo Plin. iun.; pren. o človeškem črevesju: clovaca intestini (nom. pl.) Varr. ap. Non.; o trebuhu požrešneža: prolue propere cloacam Pl.; o materinem telesu: Christus non per corporis cloacam effusus ad terram Tert.; preg.: arcem facere e cloaca Ci. = „iz muhe delati slona“, t.j. pretiravati. Poseb. cloāca maxima Vélika kloaka od foruma med Kapitolom in Palatinom do Tibere, zgradil jo je Tarkvinij Prisk: Lact., cloacam maximam, receptaculum omnium purgamentorum urbis, agere sub terram L.

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

clouté, e [klute] adjectif okovan z žeblji

chaussures féminin pluriel cloutées okovani čevlji
ciel masculin clouté d'étoiles zvezdnato nebo
passage masculin clouté z žeblji označeni cestni prehod

coaccusé, e [kɔaküze] masculin, féminin soobtoženec, -nka

coalescent, e [-lɛsɑ̃, t] adjectif, médecine zarasel

coalēscō -ere -aluī -alitum (incoh. glag. alere)

1. zrasti (zraščati) se: interdum inter se palpebrae coalescunt Cels., ficus coalescit olivae (dat.) Col., arbor coalescit cum terra Icti.; (o kamnih) spojiti (spajati) se, (z)amalgamiti se: Vitr., saxa vides... solā coalescere calce Lucr.; pren.: coalescentes condiciones pacis discussit Vell. zedinjajoče (združujoče) se, octingentorum annorum fortunā disciplināque haec compages coaluit T.

2. pren. tesno spojiti (spajati) se, zediniti (zedinjati) se, združiti (združevati) se, stopiti (stapljati) se: sic brevi spatio novi veteresque (milites) coaluere S., brevi tantā concordiā coaluerant omnium animi, ut... L., ut cum patribus coalescant animi L., quae (multitudo) coalescere in populi unius corpus nulla re praeterquam legibus poterat L., nec exercitus linguis moribusque dissonos in hunc consensum potuisse coalescere T., disiectos ne animo quidem satis ad (redko!) obsequium coaluisse T.; o besedah, glasovih: compositae (voces) e duobus quasi corporibus coalescunt, ut „maleficus“ T., quia subiecta sibi vocalis in unum sonum coalescere et confundi nequiret Q.; (o ranah in raztrganih udih) zarasti (zaraščati) se, (za)celiti se: a partu coalescit vulnus Plin., cilium vulnere aliquo diductum non coalescit Plin.; pren. od ran okrevati, ojačevati se, krepiti se: vixdum coalescens foventis regnum L., coalescentibus rei publ. membris Vell.

3. occ. ukoreniniti (ukoreninjati) se, korenine pognati (poganjati), prije(ma)ti se, (z)rasti: Varr., in eo loco... ilex coaluerat inter saxa S., dum novus in viridi coalescit cortice ramus O., triticum sicco loco melius coalescit Col., plantae, quae terrā coalescunt Icti.; pren. ukoreniniti (ukoreninjati) se, utrditi (utrjevati) se, (o)krepiti se, uspevati: ita rem concordiā coalescere posse L., eloquentia coalescere nequit nisi sociatā tradentis et accipientis concordiā Q., in insula tum primum nova pace coalescente L., dum Galbae auctoritas fluxa, Pisonis nondum coaluisset T., coalita libertate inreverentia T. ukoreninjena (pt. coalitus 3 se pojavi prvič pri T.).

4. zrasti (zraščati) se = nast(aj)ati: tenerum, modo coalescens corpusculum Sen. ph. (o zametku), cuius in corpore cuiusque ex sanguine concretus homo et coalitus sit Gell., sphaerarum... ingenium ex igni coalitum et fabricatum Ap.

coalisé, e [kɔalize] adjectif zavezniški, koalicijski; masculin zaveznik

coassocié, e [kɔasɔsje] masculin, féminin družabnik, -ica; (so)deležnik, -ica

coaxial, e, aux [kɔaksjal, sjo] adjectif istoosen, koaksialen