Franja

Zadetki iskanja

  • scour2 [skáuə]

    1. prehodni glagol
    preleteti, preteči; prebrskati, preiskati

    to scour a book for quotations prebrskati knjigo, da bi našli citate
    to scour the pewter sleng delati, opravljati svoje delo

    2. neprehodni glagol
    dirjati, drveti, poditi se, divjati (about po)
    klatiti se, potikati se, pohajati (okoli); brskati (za čem)

    to scour about the country klatiti se po deželi, obresti deželo
    to scour about the seas klatiti se po morjih; gusariti
  • scout1 [skáut]

    1. samostalnik
    vojska izvidnik, oglednik, ogleduh; izvidniško letalo, izvidniška ladja; ogledovanje
    vojska rekognosciranje, poizvedovanje
    pogovorno star prijatelj
    sleng dečko
    Oxford, univerza sluga, strežnik (študentov)

    scout car vojska izvidniško (oklopno) vozilo
    boy scout, girl scout skavt, skavtinja
    on the scout na poizvedovanju, na preži

    2. neprehodni glagol
    ogledovati, razgledovati
    vojska rekognoscirati; iskati; (budno) opazovati

    I spent the day scouting for work ves dan sem iskal delo
  • scrupolo m

    1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
    scrupolo di coscienza pomislek vesti
    avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
    lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
    persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež

    2. vestnost, natančnost:
    lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
    essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten
  • scuōla

    A) f

    1. šola:
    scuola materna otroški vrtec
    scuola elementare osnovna šola
    scuola media nižja srednja šola
    scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
    scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
    scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
    scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
    scuola serale večerna šola

    2. šolstvo

    3. ekst.
    scuola di danza plesna šola
    scuola guida (autoscuola) avtošola
    scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
    compagno di scuola sošolec
    oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
    andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
    fare, tenere scuola učiti, poučevati
    marinare la scuola špricati šolo

    4. šola (poslopje)

    5. šola (učitelji, učenci)

    6. pren. pouk:
    questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

    7. šola (smer, gibanje):
    la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
    la scuola salernitana med. salernska šola
    la scuola senese umet. sienska šola
    la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
    l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

    B) agg. invar. šolski:
    aereo scuola šolsko letalo
    nave scuola šolska ladja
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sedeč [é] (-a, -e) sitzend (tudi rastlinstvo, botanika), Sitz- (stavka der Sitzstreik, delo die Sitzarbeit)
    portret sedeče osebe das Sitzbild
    rastlinstvo, botanika nepecljat: ungestielt
  • sédentaire [sedɑ̃tɛr] sedentaren, ki veliko sedi; ki je stalno v istem kraju, ne hodi z doma; stalno nastanjen v nekem kraju

    il est trop sédentaire on preveč sedi
    troupes féminin pluriel sédentaires stalno nastanjene čete
    vie féminin, travail masculin, profession féminin sédentaire sedentarno življenje, delo, poklic
    les sédentaires et les nomades stalni naseljenci in nomadi
  • sedentarietà f sedentarnost:
    lavoro di sedentarietà sedeče delo
  • sedentario sedeč; ki gre malo iz hiše

    trabajo sedentario delo pri sedenju
    rida sedentaria življenje brez gibanja
  • sellulārius 3 (sellula) sedežen, stolov, sedeža (stola) se tičoč: quaestus GELL., AMM. zaslužek tistih, ki svoje delo opravljajo sede, ars AP. sede opravljano rokodelstvo (obrt, npr. čevljarstvo), artifex AP. ali subst. sellulārius -iī, m sede delujoči rokodelec (obrtnik): CI. AP. AUG., opificum vulgus et sellularii, minime militiae idoneum genus L.
  • seminarsk|i (-a, -o) seminaristisch
    seminarsko delo die Seminararbeit
  • serial [síəriəl]

    1. samostalnik
    radijska oddaja ali roman itd., ki se daje (izhaja) v nadaljevanjih; nadaljevanka; feljtonski roman; serijski film

    2. pridevnik
    serijski; periodičen, feljtonski, izhajajoč v nadaljevanjih, v feljtonih, v snopičih

    serial manufacture ekonomija serijsko izdelovanje
    serial number serijska številka
    serial rights avtorska pravica za delo, ki izhaja v nadaljevanjih
  • serrare

    A) v. tr. (pres. sērro)

    1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
    serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
    serrare a chiave zakleniti, zaklepati

    2. stisniti, stiskati:
    serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
    serrare le file strniti vrste
    serrare gli occhi pren. umreti
    serrare le vele navt. speti jadra

    3. pospešiti, pospeševati:
    serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

    4. pritisniti, pritiskati:
    serrare il nemico pritiskati na sovražnika

    B) v. intr. zapreti, zapirati se

    C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se
  • servile [sɛrvil] adjectif servilen; suženjski (tudi figuré); hlapčevski, suženjsko ponižen, klečeplazen; ki je brez hrbtenice

    flatterie féminin servile klečeplazno laskanje
    traduction féminin servile suženjski prevod
    travail masculin servile suženjsko delo
  • servitude [sə́:vitjud] samostalnik
    sužnost, suženjstvo
    figurativno hlapčevstvo, nesvoboda, zasužnjenje
    pravno servitut, služnost, pravica uživanja, užitek

    penal servitude pravno težka ječa, (dosmrtno) prisilno delo
  • servitude [sɛrvitüd] féminin, vieilli sužnost, suženjstvo; tlačanstvo; podvrženost; figuré tiranija, sila, obveznost, prisiljenost

    les servitudes de la mode tiranija mode
    (marine) bâtiments masculin pluriel de servitude ladje, namenjene za delo, za službo v pristanišču
    délivrer un peuple tombé dans la servitude osvoboditi zasužnjeno ljudstvo
    réduire en servitude zasužnjiti
  • sestra samostalnik
    1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša]húg [mlajša]
    mlajša sestra ▸ húg
    starejša sestra ▸ nővér
    pokojna sestra ▸ megboldogult testvér
    sestra dvojčica ▸ ikertestvér
    Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.
    imeti sestro ▸ testvére van
    brat in sestra ▸ testvérek
    biti kot sestri ▸ mint két testvér
    Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

    2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő
    bolniška sestra ▸ ápolónő
    dežurna sestra ▸ ügyeletes nővér
    sestra na oddelku ▸ nővér az osztályon
    Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
    sestra v bolnišnici ▸ kórházi nővér
    zdravniki in sestre ▸ orvosok és nővérek

    3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apáca
    redovne sestre ▸ apácák
    red sester ▸ nővérek rendje
    Posebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
    samostan sester ▸ apácazárda
    sestre klarise ▸ klarissza nővérek
    sestre uršulinke ▸ orsolyita nővérek

    4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvér
    večja sestra ▸ nagyobb testvér
    O violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
    Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
    velika sestra ▸ nagy testvér

    5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvér
    bratje in sestre ▸ testvérek
    So naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
    V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
    Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.
  • sezónski seasonal

    sezónski delavec seasonal worker
    sezónske nevihte seasonal storms pl
    sezónski artikel seasonal article
    sezónsko sadje fruits in season
    sezónska tarifa seasonal tariff
    sezónsko delo seasonal work
    sezónska razprodaja (zaključna) clearance sale, closing-down sale
    sezónsko prislov seasonally
  • sezónski saisonnier, de (la) saison

    sezonski artikli articles saisonniers
    sezonski delavec (travail leur) saisonnier moški spol
    sezonsko delo travail saisonnier
    sezonska karta billet moški spol de saison
    sezonska razprodaja soldes moški spol množine de fin de saison
  • sezónski (-a -o) adj. di, della stagione, stagionale:
    sezonska paša pascolo stagionale
    sezonska selitev (čred) transumanza
    trg. sezonska razprodaja saldi di fine stagione
    sezonsko delo lavoro, occupazione stagionale