scour2 [skáuə]
1. prehodni glagol
preleteti, preteči; prebrskati, preiskati
to scour a book for quotations prebrskati knjigo, da bi našli citate
to scour the pewter sleng delati, opravljati svoje delo
2. neprehodni glagol
dirjati, drveti, poditi se, divjati (about po)
klatiti se, potikati se, pohajati (okoli); brskati (za čem)
to scour about the country klatiti se po deželi, obresti deželo
to scour about the seas klatiti se po morjih; gusariti
Zadetki iskanja
- scout1 [skáut]
1. samostalnik
vojska izvidnik, oglednik, ogleduh; izvidniško letalo, izvidniška ladja; ogledovanje
vojska rekognosciranje, poizvedovanje
pogovorno star prijatelj
sleng dečko
Oxford, univerza sluga, strežnik (študentov)
scout car vojska izvidniško (oklopno) vozilo
boy scout, girl scout skavt, skavtinja
on the scout na poizvedovanju, na preži
2. neprehodni glagol
ogledovati, razgledovati
vojska rekognoscirati; iskati; (budno) opazovati
I spent the day scouting for work ves dan sem iskal delo - scrupolo m
1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
scrupolo di coscienza pomislek vesti
avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež
2. vestnost, natančnost:
lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten - scuōla
A) f
1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola
2. šolstvo
3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo
4. šola (poslopje)
5. šola (učitelji, učenci)
6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk
7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno
B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja - sedàj adv.
1. (zdaj) ora, adesso:
sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento
2. oggi:
sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate
3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale
4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva
5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene
6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!
7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra
8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare - sedeč [é] (-a, -e) sitzend (tudi rastlinstvo, botanika), Sitz- (stavka der Sitzstreik, delo die Sitzarbeit)
portret sedeče osebe das Sitzbild
rastlinstvo, botanika nepecljat: ungestielt - sédentaire [sedɑ̃tɛr] sedentaren, ki veliko sedi; ki je stalno v istem kraju, ne hodi z doma; stalno nastanjen v nekem kraju
il est trop sédentaire on preveč sedi
troupes féminin pluriel sédentaires stalno nastanjene čete
vie féminin, travail masculin, profession féminin sédentaire sedentarno življenje, delo, poklic
les sédentaires et les nomades stalni naseljenci in nomadi - sedentarietà f sedentarnost:
lavoro di sedentarietà sedeče delo - sedentario sedeč; ki gre malo iz hiše
trabajo sedentario delo pri sedenju
rida sedentaria življenje brez gibanja - sellulārius 3 (sellula) sedežen, stolov, sedeža (stola) se tičoč: quaestus GELL., AMM. zaslužek tistih, ki svoje delo opravljajo sede, ars AP. sede opravljano rokodelstvo (obrt, npr. čevljarstvo), artifex AP. ali subst. sellulārius -iī, m sede delujoči rokodelec (obrtnik): CI. AP. AUG., opificum vulgus et sellularii, minime militiae idoneum genus L.
- seminarsk|i (-a, -o) seminaristisch
seminarsko delo die Seminararbeit - serial [síəriəl]
1. samostalnik
radijska oddaja ali roman itd., ki se daje (izhaja) v nadaljevanjih; nadaljevanka; feljtonski roman; serijski film
2. pridevnik
serijski; periodičen, feljtonski, izhajajoč v nadaljevanjih, v feljtonih, v snopičih
serial manufacture ekonomija serijsko izdelovanje
serial number serijska številka
serial rights avtorska pravica za delo, ki izhaja v nadaljevanjih - serrare
A) v. tr. (pres. sērro)
1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
serrare a chiave zakleniti, zaklepati
2. stisniti, stiskati:
serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
serrare le file strniti vrste
serrare gli occhi pren. umreti
serrare le vele navt. speti jadra
3. pospešiti, pospeševati:
serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela
4. pritisniti, pritiskati:
serrare il nemico pritiskati na sovražnika
B) v. intr. zapreti, zapirati se
C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se - servile [sɛrvil] adjectif servilen; suženjski (tudi figuré); hlapčevski, suženjsko ponižen, klečeplazen; ki je brez hrbtenice
flatterie féminin servile klečeplazno laskanje
traduction féminin servile suženjski prevod
travail masculin servile suženjsko delo - servitude [sə́:vitjud] samostalnik
sužnost, suženjstvo
figurativno hlapčevstvo, nesvoboda, zasužnjenje
pravno servitut, služnost, pravica uživanja, užitek
penal servitude pravno težka ječa, (dosmrtno) prisilno delo - servitude [sɛrvitüd] féminin, vieilli sužnost, suženjstvo; tlačanstvo; podvrženost; figuré tiranija, sila, obveznost, prisiljenost
les servitudes de la mode tiranija mode
(marine) bâtiments masculin pluriel de servitude ladje, namenjene za delo, za službo v pristanišču
délivrer un peuple tombé dans la servitude osvoboditi zasužnjeno ljudstvo
réduire en servitude zasužnjiti - sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]mlajša sestra ▸ húgstarejša sestra ▸ nővérpokojna sestra ▸ megboldogult testvérsestra dvojčica ▸ ikertestvérIma sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.imeti sestro ▸ testvére vanbrat in sestra ▸ testvérekbiti kot sestri ▸ mint két testvérDekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.
2. (poklic) ▸ nővér, ápolónőbolniška sestra ▸ ápolónődežurna sestra ▸ ügyeletes nővérsestra na oddelku ▸ nővér az osztályonSestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.sestra v bolnišnici ▸ kórházi nővérzdravniki in sestre ▸ orvosok és nővérek
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaredovne sestre ▸ apácákred sester ▸ nővérek rendjePosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.samostan sester ▸ apácazárdasestre klarise ▸ klarissza nővéreksestre uršulinke ▸ orsolyita nővérek
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérvečja sestra ▸ nagyobb testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.velika sestra ▸ nagy testvér
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérbratje in sestre ▸ testvérekSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink. - sezónski seasonal
sezónski delavec seasonal worker
sezónske nevihte seasonal storms pl
sezónski artikel seasonal article
sezónsko sadje fruits in season
sezónska tarifa seasonal tariff
sezónsko delo seasonal work
sezónska razprodaja (zaključna) clearance sale, closing-down sale
sezónsko prislov seasonally - sezónski saisonnier, de (la) saison
sezonski artikli articles saisonniers
sezonski delavec (travail leur) saisonnier moški spol
sezonsko delo travail saisonnier
sezonska karta billet moški spol de saison
sezonska razprodaja soldes moški spol množine de fin de saison - sezónski (-a -o) adj. di, della stagione, stagionale:
sezonska paša pascolo stagionale
sezonska selitev (čred) transumanza
trg. sezonska razprodaja saldi di fine stagione
sezonsko delo lavoro, occupazione stagionale