Franja

ústa bouche ženski spol

polna usta (zalogaj) bouchée ženski spol
od ust do ust de bouche en bouche
odprtih ust ostati rester (ali demeurer) bouche bée, être éberlué (ali familiarno estomaqué, épaté, sidéré)
na vsa usta kričati crier à gorge déployée
morati nasititi mnogo ust devoir nourrir beaucoup de bouches
ne odpreti ust ne pas ouvrir la bouche, se taire, ne pas desserrer les dents, ne dire (ali ne souffler, ne piper) mot
imeti neprijeten vonj iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, popularno repousser du goulot
živeti iz rok v usta vivre au jour le jour

ústa boca f

polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día

ustrežljív serviable, complaisant, obligeant, prévenant

biti ustrežljiv do koga être complaisant (ali obligeant) envers quelqu'un, être agréable à quelqu'un, obliger quelqu'un

ustrežljív complaciente; servicial; obsequioso; deferente

biti ustrežljiv do koga obsequiar a alg

ustvarjanj|e srednji spol (-a …) das Schaffen (umetniško Kunstschaffen); dejstev ipd.: die Schaffung, das Schaffen; javnega mnenja, premoženja ipd.: die Bildung (javnega mnenja Meinungsbildung, premoženja Vermögensbildung)
ustvarjanje javnega mnenja z nedopustnimi sredstvi: die Meinungsmache
ustvarjanje napačnega vtisa die Vorspiegelung falscher Tatsachen
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
veselje do ustvarjanja die Schaffensfreude
nagnjen k ustvarjanju schaffensfreudig
potreba po ustvarjanju der Schaffensdrang
volja do ustvarjanja der Schaffenswille

ušésa ears pl

do ušésa up to the ears
preko ušésa over (head and) ears
do ušés zaljubljen head over heels in love
šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
ušésa me bolijo I have (the) earache
naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
naviti komu ušésa to warm someone's ears
povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
konj striže z ušési the horse twitches his ears
vleči na ušésa to prick up one's ears
zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears

utemeljeváti utemeljíti to ground, to base; to substantiate; (ustanoviti) to establish, to found

utemeljeváti, utemeljíti obtožbo to substantiate a charge
s čim utemeljujte to teorijo? what do you base that theory on?

utrúditi utrújati to tire, to fatigue; to weary; to fag

utrúditi, utrújati koga to make someone tired
utrúditi, utrújati se to become tired (ali fatigued), to tire, to flag, to be tired out
do smrti utrúditi, utrújati to tire to death
popolnoma utrúditi, utrújati to tire out
droben tisk utruja oči small print is tiring to the eyes

utrudljívost (-i) f gravosità, onerosità:
do utrudljivosti ponavljati eno in isto ripetere le stesse cose fino alla nausea

užit|ek¹ moški spol (-ka …) der [Genuß] Genuss, die Wonne, die Genießerfreude, die Lustempfindung
velik užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss
užitek za ušesa der Ohrenschmaus
čutni/telesni užitki sinnliche Freuden, Sinnenfreuden množina
gurmanski užitki Tafelfreuden množina
z užitkom [genußvoll] genussvoll, [genüßlich] genüsslich, genießerisch, mit Wonne
z užitkom brati/prelistavati knjigo schmökern in
sovražen do užitkov lustfeindlich
užitov poln [genußreich] genussreich
hlepeč po užitkih [genußsüchtig] genusssüchtig
hlepenje po užitu die [Genußsucht] Genusssucht

užítek delight, enjoyment, pleasure, zest; pravo usufruct, benefit

velik užítek (pogovorno) treat
bil je pravi užítek poslušati njegovo petje it was a treat to hear him sing
z užítkom kaj napraviti to do something with zest
najti užítek v čem to get a kick out of something

vaj|a ženski spol (-e …)

1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
pripravljalna vaja Vorübung

2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
vaje s kiji das Keulenschwingen
razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
plavalne vaje das Übungsschwimmen
dihalne vaje die Atemgymnastik
prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
priti do konca z vajami za X X durchproben
oder za vaje die Probebühne
vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

5.
vojaške vaje množina die Geländeübung
orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

6.
duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

7.
vaje na fakulteti die Übung
(praktikum) das Praktikum
… za vajo Übungs-
(branje die Übungslektüre)
|
biti iz vaje aus der Übung sein
priti iz vaje aus der Übung kommen
to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
biti v vaji drin sein
za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
kot vaja übungsmäßig
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister

varčevalec samostalnik
pogosto v množini (oseba, ki varčuje) ▸ betétes

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

večer¹ [é] moški spol (-a …) der Abend (poletni Sommerabend, zimski Winterabend, božični Weihnachtsabend, Christabend, nedeljski Sonntagabend, Miklavžev Nikolausabend, silvestrov Neujahrsabend, Silvesterabend, sobotni Samstagabend, Sonnabendabend, sveti Heiligabend)
večer življenja figurativno der Lebensabend
Dober večer Guten Abend!
prejšnji večer am Vorabend
vsak večer allabendlich, jeden Abend
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
ob večerih abends, an Abenden
od jutra do večera von früh bis spät, von morgens bis abends
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély

večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night

dober večér! good evening!
večér pred praznikom eve
božični večér Christmas Eve
novoletni večér New Year's Eve
preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
proti večéru towards evening
danes večér this evening, tonight
delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
večér se dela it is growing dark, night is approaching
lepega jesenskega večéra one fine autumn evening

večér (-a) m

1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala

3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

véčnost (-i) f eternità; perennità:
od tod do večnosti da qui all'eternità
čakati celo večnost aspettare a lungo
že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn