Franja

césta (-e) f

1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada

2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada

Chaldaeus 3 (Χαλδαῖος) haldejski (kaldejski), južnobabilonski: regnum Lucan., grex Iuv. Haldejci (Kaldejci) = vedeževalci (gl. v nadalj. Chaldaeī). Od tod

1. subst.
a) Chaldaea -ae, f (Χαλδαία) Haldeja (Kaldeja), jugozahodni babilonski del od Evfrata do Arabske puščave: Plin.
b) Chaldaeī -ōrum, m (Χαλδαῖοι) Haldejci (Kaldejci), preb. Kaldeje: Favorinus ap. Gell.; babilonska svečeniška kasta, bili so izvrstni astrologi, astronomi, vedeževalci in čarovniki; od tod Chaldaei pogosto = astrologi, astronomi, vedeževalci: Varr. fr., Ci., Lucr. (z gen. pl.: Chaldaeûm) idr.; sg. Chaldaeus -ī, m = vedež(evalec): Ca. Od tod

2. zopet adj. Chaldaicus 3 haldejski (kaldejski): praedicendi genus, rationes Ci., disciplina Vitr., gentes Plin.

chapter¹ [čǽptə] samostalnik
poglavje; izglasovani zakon; kapitelj, zbor kanonikov

a chapter of accidents ena nesreča za drugo
to the end of the chapter do samega konca
to give chapter and verse natanko citirati, dokazati resničnost poročila
enough on that chapter! pustimo to!

charge¹ [ča:dž] samostalnik
naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
tožba
množina stroški; taksa (of nad)
nadzorstvo, skrb (of do)
dolžnost (of za)
odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

charge account mesečni kredit
to bear charges nositi stroške
I am at the charge of it to gre na moje stroške
to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
free of charge, no charge zastonj
to give in charge dati zapreti (koga)
to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
to make a charge for s.th. zaračunati kaj
petty charges drobni stroški
to prefer a charge vložiti tožbo
to return the charge odgovoriti na napad
to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
to the charge of s.o. v breme koga
heavy charges veliki stroški
charges forward po povzetju
to sound the charge dati znak za napad

charge² [ča:dž]

1. prehodni glagol (with)
nabiti, napolniti
kemija nasititi; obremeniti; natovoriti, naložiti; naprtiti, obdolžiti, obtožiti, opozoriti, napotiti, naročiti, predpisati; zaračunati, zahtevati; napasti, naskočiti

2. prehodni glagol
napadati, naskakovati, zakaditi se; računati

to charge to s.o's account zaračunati komu, v breme koga
to charge o.s. with prevzeti skrb za
what do you charge? koliko stane?
to charge with murder obtožiti umora

chatterie [šatri] féminin prilizovanje; ljubkovanje; hinavščina; sladkarije

aimer les chatteries rad imeti sladkarije
faire des chatteries à priliznjen, hinavski biti do koga

cheesed [čí:zd] pridevnik
pogovorno potrt; naveličan

cheesed off do grla sit
sleng completely cheesed brezupno

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

chemise [šəmiz] féminin srajca; technique ovoj, omot, prevleka; knjižni ovitek; mapa

chemise de dossier platnice (mapa) za spise
chemise de sport, de nuit športna, nočna srajca
chemise lacoste srajca z odprtim ovratnikom
chemise de maille (histoire) železna srajca
chemises brunes nacistične polvojaške formacije
chemises noires črne srajce, fašisti
chemise rouges garibaldinci
en bras, en manches de chemise v sami srajci, brez suknjiča
nègre masculin en chemise vrsta čokoladne jedi, slaščice
changer de quelqu'un, de quelque chose comme de chemise često koga, kaj menjati
donner jusqu'à la dernière chemise do poslednje stvari vse dati
laisser dans une affaire jusqu'à sa dernière chemise vse izgubiti pri neki stvari
mettre, passer, enfiler sa chemise obleči si srajco
ôter, enlever, retirer sa chemise sleči si srajco
(populaire) ils sont comme cul et chemise sta neločljiva
se soucier de quelque chose comme de sa première chemise toliko se brigati za kaj kot za lanski sneg
vendre sa chemise vse svoje prodati za plačilo dolgov

cheville [šəvij] féminin klin, zagozda, vtikač, zatikač; gleženj; poétique mašilo (beseda); ključ (na goslih)

cheval masculin attelé en cheville konj, ki je vprežen pred drugega
cheville ouvrière svornik, figuré glavno gibalo, duša, animator
il est la cheville ouvrière de ce club sportif on je duša tega športnega kluba
vente féminin à la cheville prodaja mesa na debelo
ne pas aller, arriver, venir à la cheville de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen segati
se fouler la cheville zviniti si gleženj
être en cheville avec quelqu'un biti s kom v poslovnih, interesnih zvezah

chiave

A) f

1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz

5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka

chin¹ [čin] samostalnik
brada, obradek

to thrust the chin into the neck bahati, postavljati se
up to the chin do ušes
a chin wag prijateljski pomenek
keep your chin up! glavo pokonci

chip¹ [čip] samostalnik
drobec, odkrušek, iver, trska; oškrbek; odpadek; igralna znamka; odkrušeno mesto
pogovorno otrok

a chip of the old block čisto tak kakor njegov oče
I don't care a chip for it ni mi do tega
to carry a chip on one's shoulder rad se prepirati
potato chips tenke ocvrte krompirjeve rezine
to buy chips hraniti denar
ameriško, sleng to hand (ali pass in) one's chips umreti
dry as a chip nezanimiv, dolgočasen, suhoparen
such carpenters such chips po delu spoznamo človeka

choice¹ [čɔis] samostalnik
izbira, izbor; alternativa (of)
najboljše, cvet, elita

Hobson's choice, choice of evils nobena izbira
choice of everything najboljše, kar se dobi
ameriško, sleng I am choice of it mnogo mi je do tega
for choice, by choice prvenstveno, najraje
a wide (poor) choice velika (majhna) izbira
to take (ali make) one's choice izb(i)rati si
I have no choice but to moram, prisiljen sem
at your choice kakor želite
the choice is (ali lies) with you ti se moraš odločiti
a good choice bogata izbira

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.

Chrȳsippus -ī, m (Χρύσιππος) Hrizip,

1. Pelopov in Danaidin sin: Hyg.

2. slavni stoik iz Kilikijskih Solov (Solī), živel od l. 290 do 210, Zenonov in Kleantov učenec, izumitelj silogističnega verižnega sklepa (sōrītēs): Ci., H. idr.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph. vsi Zenonovi in Hrizipovi pristaši = vsi stoiki.

3. zdravnik iz Knida v času Aleksandra Vel.: Plin.

4. učeni Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

5. Chr. Vettius Hrizip Vetij, arhitekt, osvobojenec arhitekta Kira: Ci. ep., Q. — Od tod adj. Crȳsippēus 3 (Χρυσίππειος) Hrizipov, po kakem Hrizipu poimenovan: haec Chrysippea sunt Ci. ali sophisma Chr. Hier. stoika Hrizipa; subst. Chrȳsippēa -ae, f(sc. herba) hrizipovka, po svojem najditelju (menda zdravniku) Hrizipu imenovana rastl.: Plin.

ci [si] adverbe tu, tukaj

les témoins ci-présents tu navzoče priče
ci-annexé v prilogi
ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
ci-dessous (tu) spodaj
ci-dessus (tu) zgoraj
ci-devant prej; prejšnji
ci-gît tukaj počiva
ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
cet homme-ci ta(le) človek
à cette heure-ci ob tej uri
de-ci de-là tu pa tam
par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

ciel d'airain suša
ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
ciel étoilé zvezdnato nebo
ciel de plomb soparno vreme, soparica
à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
feu masculin du ciel strela
royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
bleu ciel nebesno moder
entre ciel et terre med nebom in zemljo
dans le ciel na nebu
sous le ciel pod nebom, na tem svetu
sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
au nom du ciel! za božjo voljo!
ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
gagner le ciel priti v nebesa
tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti