Franja

tailless [téillis] pridevnik
nerepat, brez repa

talentiess [tǽləntlis] pridevnik
nenadarjen, netalentiran, brez nadarjenosti, nesposoben

talentlos nenadarjen, brez talenta

talma [tǽlmə] samostalnik
zgodovina dolgo ogrinjalo brez rokavov, talma

tamper [tǽmpə] neprehodni glagol
vtikati se, vmešavati se, mešati se, vmešati se, zaplesti se (with v)
biti vpleten (with v)
tajno se dogovarjati, konspirirati, spletkariti, intrigirati; napraviti brez dovoljenja nepooblaščene spremembe (v oporoki itd.), ponarediti; pokvariti, skaziti, (za)šušmariti; podkupiti, skušati vplivati (with na)

don't tamper with these things ne vmešavaj se v te stvari! prste proč od teh stvari!
the burglars tampered with the safe vlomilci so skušali odpreti safe (sef)
to tamper with a disease nestrokovno obravnavati bolezen, šušmariti z boleznijo
to tamper with a document nedovoljeno spreminjati (ponarediti) dokument
to tamper with a witness podkupiti pričo; vplivati na pričo, da ne izpove resnice

tangential [tændžénšəl] pridevnik (tangentially prislov)
dotikalen, tangencionalen
figurativno odmikajoč se, bežen; brez cilja; nereden

tangential force tangencialna sila
tangential plane dotikalna ravnina
to be tangential to dotikati se

tartine [tratin] féminin rezina kruha; figuré govor brez konca in kraja, tirada; dolgočasen časopisen članek

tartine de beurre, de miel z maslom, z medom namazana rezina kruha
en faire une tartine (populaire) zelo pretiravati
rôtir les tartines pražiti rezine

tartiner [-tine] verbe transitif namazati reženj kruha z maslom, marmelado itd.; familier govoriti brez konca in kraja (sur o)

tâtons, à [tɑtɔ̃] adverbe tipaje; oklevaje; na slepo (srečo); brez metode

tawdry [tɔ́:dri]

1. samostalnik
nakit brez vrednosti; droben, cenen nakit; ogrlica, ovratna verižica

2. pridevnik (tawdrily prislov)
bleščav, bleščeč, pisan, neokusno nališpan
figurativno (ki je) brez vrednosti, cenen

taxfrei brez pristojbine/takse

tearless [tíəlis] pridevnik
brez solz, nesolznih oči
figurativno brezčuten

teglènica ž, teglènīk -íka m tovorna ladja brez pogonskega stroja, šlep

teilerfremd Mathematik tuj, brez skupnega delitelja

temerārius 3, adv. -ē (temerē)

1. slučajen, naključen, brezglav, na slepo srečo: hau (= haud) temerarium est Pl. to ni kar tako = to nekaj pomeni, columbariorum quaestus temerarius incertusque Fest.

2. nepremišljen, brez preudarka, nepreudaren, nespameten, nepreviden, lahkomiseln, prenagljen, neoprezen, (pre)drzen, vratolomen: homo C., dominatrix, cupiditas Ci., temerariae partes animi Ci., amor, querela, error, virtus, bella O., vox L., temerariā ratione uti N., consilium temerarium magis quam audax L., tela O. na slepo streljane, ea sunt temeraria Ci., via Cels. nevarna pot (= nevarno sredstvo), homo temerarius in verbo suo Vulg.; temerarium est z inf.: Plin., Plin. iun., Hier. — Adv. temerāriē: Tert., Cod. I., non tempero mihi quin utar interdum temerarie verbis et proprietatis modum excedam Sen. ph.

temerē, adv. (loc. sg. nekega subst. *temos -eris, n tema, temina; temere torej = „v temi, temini“ iz indoev. kor. *temes- temen; prim. skr. támas- n tema, temota, temina, lat. tenebrae) na slepo (srečo), nenačrtno, brez načrta, nenamerno, brez razloga, tjavendan (tjavdan, navdan, starejše navdilj), brez preudarka, brez razmisleka (premisleka), nepremišljeno, nepreudarno, lahkomiselno, prenagljeno, prenaglo, slučajno, po naključju, na slepo srečo (naspr. ratione, consulto): id evenit non temere nec casu Ci., equo temere acto L., temere ac nullā ratione Ci., domus, quae temere et nullo consilio administratur Ci., inconsulte ac temere dicere Ci., oracula effutita temere Ci., nihil temere, nihil imprudenter factum C., temere credere S. ali temere insecutae Orphea silvae H. brez pomisleka, kar, emisso temere (na slepo) pilo ictus cecidit L., temere pugnare Suet., argentum temere (raztreseno) per vias obiectum ad praedam L., sana temere (brez reda) iacentia L., temere iacēre L. neprisiljeno, udobno ležati; v zvezi s forte, fortuito: forte temere eveniunt Ter., forte temere ab uno exclamatum L., forte, temere, casu fierent Ci., temere ac fortuito Ci., non fortuito nec temere Ci.; z nikalnico (litota): nullus dies temere intercessit N. ni zlahka minil, non temere a me quivis ferret idem H. ne tako zlahka, ne kar tako, haud temere esse rentur L. ni kar tako = da, nekaj pomeni = da, ima neki pomen, haud temere est visum V., an temere quidquam Parmeno praetereat, quod facto usus sit? Ter.

temperamentlos brez temperamenta

tepeō -ēre (prim. skr. tápati [on] segreva, žge, tapas- vročina, sl. topel, topiti, lat. tepor, tepidus)

1. biti mlačen, biti topel, biti gorek (gorak): Ca., Petr., Plin. idr., hiems tepet H., sole tepente O., ferrum a caede tepet O., tepentes aurae V. tople sap(ic)e.

2. metaf. (v ljubezni)
a) biti vroč, biti goreč, biti razgret = biti zaljubljen: corde tepente O., quo (sc. iuvene) mox virgines tepebunt H. za katerega se bodo ogrevale (bodo gorele).
b) biti mlačen, biti mrzel, biti hladen, biti brez ognja: seu tepet sive amat O., affectus tepet Q.

tergeō -ēre (starejše tergō -ere), tersī, tersum (prim. gr. στεργίς, στλεγγίς str(u)galo)

1. (o)brisati, (p)obrisati, otreti (otirati), (o)drgniti, (o)sušiti, (p)osušiti, (o)čediti, (o)snažiti, (o)trebiti: qui tergunt Ci., mensam tersēre mentae O., de nitidis tergit amoma comis O., manu lacrimantia lumina tersit O., oculos pedibus tergeant Plin., tergere nares Q., Amm., fossas tergeri Ca.; occ. (o)brisati, (p)obrisati, svetliti, (p)osvetliti, (z)leščiti, (z)loščiti: vasa aspera Iuv., arma L., pars clipeos et spicula tergent V.; pesn.: (sc. pavone) tergēre palatum H. „grlo brisati s pavom“ = „grlu ustrezati s pavom“ = jesti pava, nubila Sil., unde aurēs terget sonus Lucr. udarja na uho, se sliši.

2. metaf.: scelus Sen. tr. poravnati, biti kaznovan, plačati za … , librum Mart. popraviti. — Od tod adj. pt. pf. tersus 3 „obrisan“; od tod

1. čeden, snažen, čist, očiščen: Hier., Fest. idr., mulier Pl., plantae O. — Soobl. tertus 3: alii sunt circumtonsi et terti Varr. ap. Non.

2. metaf. uglajen, olikan, izlikan, ličen, prijeten, prikupen, brezhiben, brez napake: leges opus tersum Plin. iun., tersus atque elegans auctor Q., iudicium Q., tersior est Horatius Q., vir in iudicio terssisime Stat.

terne¹ [tɛrnə] adjectif moten, brez leska; figuré bled, brezbarven (slog); enoličen, nezanimiv

personne féminin terne nepomembna oseba
regard masculin terne brezizrazen pogled
vie féminin terne enolično življenje