séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.
1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli
2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo
3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio
4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone
5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
Zadetki iskanja
- sedàj adv.
1. (zdaj) ora, adesso:
sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento
2. oggi:
sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate
3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale
4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva
5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene
6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!
7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra
8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare - sedánjost (-i) f presente; oggi; attualità:
sedanjost in prihodnost il presente e il futuro - sédem (sêdmih) numer.
1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli
2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - sedemnájsti (-a -o) numer. diciassettesimo; diciassette:
v sedemnajstem letu je a diciassette anni, all'età di diciassette anni
predavanje je ob sedemnajstih la conferenza è alle 17
hist., voj. 17. pešpolk 17o reggimento di fanteria (in cui servivano soldati sloveni)
sedemnajsto stoletje il secolo 17o, il seicento - sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese - sedéti (-ím) imperf.
1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova
2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare
3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia
4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto
5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani - sédežen (-žna -o) adj. della sedia, del sedile; per sedersi:
sedežna garnitura divano e poltrone
sedežno pohištvo mobili per sedersi
sedežna kad semicupio - sedmérica (-e) f sette persone, (i) sette:
Rusija je postala kooperativna z Natom in sedmerico najmočnejših la Russia si è fatta cooperativa con la Nato e i sette (Paesi) più potenti del mondo - sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
sedmi v mesecu il sette del mese
danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
kovati v sedmo nebo portare alle stelle
predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
alp. sedma stopnja settimo grado
rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare - sedmíca (-e) f pog. il sette:
na tej progi vozi sedmica è la linea del sette, del tram n. 7
med. izpuliti sedmico cavare il secondo molare
igre karova sedmica il sette di quadri, il settebello - sejáti1 (séjem) imperf.
1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
sejati pšenico seminare il grano
sejati in saditi seminare e piantare
pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte
2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
sejati laži diffondere menzogne
3. vagliare, setacciare:
sejati moko setacciare la farina
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - sékati (-am)
A) imperf.
1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste
2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia
3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre
4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici
5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi
6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo
B) sékati se (-am se) imperf. refl.
1. stracciarsi (alle giunture)
2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane - sékcija (-e) f
1. sezione; dipartimento:
leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik la sezione lessicografica e dialettologica dell'Istituto di Lingua Slovena
2. (del, odsek) sezione, settore
3. med. sezione, sezionamento
4. muz. gruppo:
sekcija godal, pihal il gruppo degli archi, dei fiati - sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
sekira se je skrhala la scure si è spuntata
nabrusiti sekiro affilare la scure
dvoročna sekira mannaia
mesarska sekira scure da macellaio
tesarska sekira ascia da carpentiere
pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra - sèn (snà) m (pl. sni)
1. sonno; sogno:
globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
verjeti v sne credere nei sogni
2. pren. sogno:
sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti - sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni - senílen (-lna -o) adj.
1. senile:
med. senilna demenca demenza senile
2. senile; di, da vecchio; ekst. svaporato; svanito:
senilni starec vecchio bacucco
prav vse pozabi, je kar senilna si dimentica ogni cosa, è ormai svanita - separáten séparé, à part, particulier, isolé, détaché
separatni mir paix séparée
separatna soba (v restavraciji) salle ženski spol (manjša cabinet moški spol) à part (ali séparé(e))
separatni vhod entrée particulière
separatno séparément, à part l'un de l'autre, de façon séparée - sestájati (-am) | sestáti (-stojím) imperf., perf. comporsi, essere costituito da:
voda sestoji iz vodika in kisika l'acqua è composta da idrogeno e ossigeno