Franja

oblazi|ti (-m)
vse oblaziti otrok: überall herumkriechen
odrasli: alles abklappern

obláziti

oblaziti vse gore subir a todos los montes

obletávati voler autour de quelque chose, courir (ali voler) d'un bout à l'autre

vse prodajalne je obletala elle a couru tous les magasins

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

oblīviōsus 3 (oblīviō)

1. pozabljiv (naspr. memor): obliviosissimus Tert., obliviosus alienarum rerum Don., hos (sc. senes) significat credulo, obliviosos Ci.

2. pozabo povzročajoč, skrbi preganjajoč: o. Massicum (sc. vinum) H. (= sollicitudinum oblivionem afferens) skrbi preganjajoče (prim. gr. οἶνος λαϑικηδής in sl. „ki utopi vse skrbi“ Prešeren).

obljubiti glagol
(zagotoviti) ▸ ígér, megígérFinančno pomoč je obljubilo tudi ministrstvo za kulturo. ▸ A kulturális minisztérium is pénzügyi támogatást ígért.Na koncu so si obljubili, da se naslednje leto spet snidejo. ▸ A végén megígérték egymásnak, hogy a következő évben újra találkoznak.
Lahko obljubim, da bom na vsaki tekmi dal vse od sebe. ▸ Megígérhetem, hogy minden mérkőzésen a maximumot adom.
Pred dvema urama je sveto obljubila, da bo takoj nazaj s kavo in prigrizkom. ▸ Két órával ezelőtt szentül megígérte, hogy azonnal visszajön egy kávéval és egy kis harapnivalóval.

obnêsti se réussir, avoir du succès, répondre à l'attaque, faire ses preuves

vse se mu obnese tout lui réussit
ne obnesti se ne pas réussir, échouer

obnêsti se dar buen resultado; salir bien; responder a las esperanzas; hacer valer; probar su eficacia; satisfacer las exigencias

ne se obnesti frustrarse, fracasar
to se slabo obnese esto no proba su eficacia
nič se mu ne obnese todo le sale mal
vse se mu obnese todo le sale bien

ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)

1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.

2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.

3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus.

obrníti tourner, retourner

obrniti nazaj rebrousser chemin, retourner en arrière (ali sur ses pas)
obrniti pogovor na (figurativno) détourner la conversation sur
obrniti komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
obrniti obleko retourner un vêtement
obrniti vse na glavo (figurativno) mettre tout sens dessus dessous
obrniti pogled proti hiši tourner le regard vers la maison
obrniti se (z vozilom, letalom) virer, faire un virage
obrniti se nazaj se retourner
obrniti se na koga s'adresser à quelqu'un, faire appel à quelqu'un, avoir recours à quelqu'un
obrniti se na desno, na levo tourner à droite, à gauche
obrniti se na bolje s'améliorer
obrniti se na slabše prendre une mauvaise tournure, empirer
prosimo, obrnite (list)! T.S.V.P. (tournez, s'il vous plaît!)
vse v slabo obrniti tourner tout en mal
obrniti se stran se détourner
okna so obrnjena na vrt les fenêtres donnent sur le jardin

obrníti volver; dar vuelta a

obrniti list volver la hoja
obrniti komu hrbet volver la espalda a alg
obrniti obleko volver un vestido
obrniti vse na glavo (fig) volver lo de arriba abajo
narobe obrniti volver a revés, volver de arriba abajo
obrniti pogovor na hacer caer la conversación sobre
obrniti pozornost na dirigir la atención a
obrniti pogled proti nebu volver la mirada al cielo
obrniti v neko smer volver hacia una dirección
obrniti (se) proti vetru (o ladji) fachear
obrniti se (z vozom) dar vuelta
aero, avto virar, dar un viraje
obrniti se nazaj volver (para atrás)
obrniti se na koga dirigirse a alg
obrniti se na občinstvo volverse al público
obrniti se h komu (za pomoč) acudir a alg
reka se obrne na levo el río vuelve hacia la izquierda
obrniti se na desno (na levo) volverse a la derecha (a la izquierda)
obrniti se proti komu volverse contra alg
obrniti se na bolje mejorarse
obrniti se na ...(v oglasih ipd.) dirigirse a...
prosimo, obrniti! ¡al dorso!, ¡a la vuelta!, ¡vuelva usted la hoja! (le v krajšavi: v. U. l. h.)

obségati to comprehend; to include; to occupy; to comprise, to embrace; (vsebovati) to contain, to hold; (o času, prostoru) to extend over, to span, to occupy

vse obsegajoč all-embracing

observateur, trice [-tœr, tris] adjectif dobro opazujoč; masculin opazovalec, gledalec; izpolnjevalec (zapovedi)

les enfants sont très observateurs otroci so dobri opazovalci, vidijo vse
être fidèle observateur de sa parole zanesljivo držati svojo besedo
la Yougoslavie se fera représenter par un observateur à cette conférence Jugoslavijo bo na tej konferenci zastopal opazovalec

ob-servō -āre -āvī -ātum (ob in servāre)

1. opaziti (opažati, opazovati), paziti koga, prežati na koga, kaj, čakati (na) koga, na kaj, biti pozoren na koga, kaj: Ter., Plin., Suet. idr., iter, pabulationes C., motus stellarum Ci., sese Ci. zelo paziti (gledati) nase, vestigia observata V., o. virum Pl.; metaf.: multi occupationem eius observant Ci. so pozorni na čas, ko ima opravke; z odvisnim vprašalnim stavkom: observans, quae signa ferant V., observat, quem ad modum se unusque vestrum gerat Ci.; abs.: non id agit, ut … observet, sed iam favet Ci.; occ.
a) varovati kaj, čuvati kaj, paziti na kaj: ianuam Pl., fores Pl., Sen. tr., hic armenta gregesque observo O., draconem Ci. poet.
b) šteti: dies natales sic observant, ut noctem dies subsequatur C.

2. metaf.
a) paziti na kaj, gledati na kaj, ohranjati kaj, ravnati (se) po čem, držati se česa, upoštevati, izpolnjevati, izvrševati kaj: Iust., Sen. ph., Suet., leges Ci., iudicium senatūs, praeceptum C., imperium S., vocationem, suffragium L., auspicia sortesque T., neque signa neque ordines S.; impers. (z ut, ne): Col., Suet., post illum observatum (sc. est), ut … L., quod ne accidat, observari nec potest nec necesse est Ci.
b) častiti, čislati, spoštovati: Iust., Suet., tribules suos Ci., patronos hospitesque suos colere atque observare destiterunt Ci., regem V., deos O. — Od tod

I. adj. pt. pr. observāns -antis

1. ohranjajoč kaj, držeč se česa, izpolnjujoč, izvršujoč: Ap., observantior aequi Cl., observantissimus omnium officiorum Plin. iun. kar najvestneje izpolnjujoč vse dolžnosti.

2. (zelo) spoštujoč, čislajoč: homo tui observans Ci., observantissimus mei, nostri Ci. ep., mei summe observantissimus Plin. iun.; adv. observānter

1. skrbno, marljivo, natančno: sequi Macr., omnia facere Ap., observantius declinare Amm., observatissime Gell., observantissime sequi Aug.

2. spoštljivo: Lact. —

II. adv. pt. pf. observātē skrbno, marljivo, natančno: observate curioseque animadvertere Gell.

Opomba: Star. fut. II observasso: Pl.

obsōnium (opsōnium) -iī, n (izpos. gr. ὀψώνιον) priloga, prikuha (vse, kar se jé s kruhom, poseb. ribe, sadje, zelenjava): Ter., Iuv., Suet. idr., obsonium curare, obsonium obsonare, obsonium opulentum Pl., obsonia captare, coemere H., Myunta, ex qua obsonium haberet N., vitulina et eius modi genera obsonii N. mesne jedi, fici panis simul et opsonii vicem siccatae implent Plin., obsonium scindere Sen. ph., obsonium piscium Ap.

obstacle [ɔpstakl] masculin ovira, zapreka, težava

obstacle à la circulation ovira za cestni promet
obstacle antichar protitankovska zapreka
obstacle infranchissable, insurmontable nepremostljiva zapreka
course féminin d'obstacles (sport) tek z zaprekami
buter contre un obstacle zadeti, naleteti na zapreko
franchir tous les obstacles premagati vse ovire
faire, mettre obstacle à quelque chose nasprotovati, upirati se čemu
lever, écarter les obstacles odstraniti zapreke
susciter, mettre des obstacles à quelqu'un komu polena pod noge metati

obstiner, s' [-ne] ostati trdovraten, trdovratno vztrajati pri, ne odnehati; upirati se

obstiner au silence, dans son opinion trdovratno molčati, vztrajati pri svojem mnenju
il s'obstine à tout contrôler lui-même trdovratno hoče vse sam nadzirati

ob-stō -āre -stitī -stātūrus (ob in stāre)

1. stati ob (pri) čem, stati nasproti komu: ob viam Pl. na poti stati, summis a postibus Stat.

2. na poti (v napoto) biti, delati napoto, pot (u)braniti, preprečiti (preprečevati), ovreti (ovirati), onemogočiti (onemogočati), upreti (upirati) se, tudi samo upreti (upirati), večinoma metaf.; abs.: Ca., Pl., exercitus duo hostium obstant L., exercitus duo, unus ab urbe, alter a Gallia obstant S., nullae obstant a Caesare nubes Lucan., si omnia removentur, quae obstant et impediunt Ci. vse ovire in prepreke, obstantia rumpere claustra H., obstantes silvae, nebulae O., obstantes colubrae O. uporne, obstantes remi O. upirajoča se, ne podajujoča se; subst. pt. pr. n.: Caecina obstantia silvarum amoliri iubetur T. ovire v gozdovih. Skladi: z dat.: querens obstitit retro eunti O., o. alicui a sole Val. Max. komu zakrivati (zastirati) sonce, obstabat Miloni Clodius Ci., o. bono publico L., bonis communibus V., consiliis alicuius Ci., N.; pren.: tibi umbra ignobilitatis a probatore obstitit Ap.; pesn.: diis obstitit Ilium V. je bil na poti = je bil zoprn; s praep.: ad reliquos similes conatus verecundia irae obstabat L., in laudem vetustorum invidia non obstat Sen. ph.; s prohibitivnimi stavki: ea ne impedirent tribuni, dictatoris obstitit metus L.; za zanikanim glag. quin, quominus: quibus non humana ulla neque divina obstant, quin socios … trahant S. fr., quid obstat, quominus (sc. deus) sit beatus ...? Ci.; quominus poklas. tudi za nezanikanim glag.: obstat verecundia, quominus percenseamus, quo … Plin. iun.; s cur: quid obstat, cur non fiant (sc. nuptiae)? Ter.; brezos.: nec, si non obstatur, propterea etiam permittitur Ci.

Opomba: Pf. obstetit: Afr.; pt. fut. act. obstaturus 3: Q., Sen. ph., Stat., Front.

ob-tēstor -ārī -ātus sum (ob in testāri)

1. (za)rotiti, (milo, živo) prositi, slovesno (po)klicati koga, sklicevati se na koga: Pl., suos obtestari C., quem obtester? quem implorem? Ci., per omnes deos te obtestor C., Ci. na vse bogove, pri vseh bogovih. Z zahtevnimi stavki
a) brez posebne zveze: v imp.: Pac. fr., Vell., vos obtestor: pueros suscipite T.; v samem cj.: Pl., T., te et senatum obtestamur: consulatis civibus S.; imp. se dopolnjuje s cj.: oro et obtestor: in nostris castris tibi tabernaculum statue, nos corporis tuis custodes esse patiaris Cu.
b) z ut in ne: Pl., Ter., L., Plin. iun. idr., vos obtestor et obsecro, ut eos conservetis Ci., id sibi ne eripiatis, vosque obtestatur Ci., per hunc dextrum, per regni fidem moneo obtestorque te, uti … neu … S.; odvisnik je določen: illud (to) te obtestor, ne … V. Z notranjim obj.: multa (venomer, neprenehoma) Pomptinum obtestatus de salute sua S., eadem suum quisque contubernalem … erat obtestatus Auct. b. Alx.; abs.: pollicendo, minitando, obtestando alium alio modo excitare S.

2. occ.
a) za pričo (po)klicati: obtestans deûm hominumque fidem L., Cotyn sacra regni … obtestantem catenis onerat T.; z ACI: clare obtestatus deos neque legisse neque attigisse quicquam Suet.
b) slovesno se rotiti, slovesno se zaklinjati, slovesno prisegati, slovesno zatrjevati: Val. Max., Aur., aut militum se manibus aut suis moriturum obtestans T.

Opomba: Pt. pf. s pass. pomenom = zaroten, živo naprošen: ni obtestatus pepercisset Amm., obtestatā fide Ap. ali obtestato nomine salvatoris Aug. po zarotitvi zvestobe, imena.

ob-vertō -ere -vertī -versum (ob in vertere)

1. obrniti (obračati) proti kam, proti čemu: Pl., Plin., Col., Sil. idr., navem Ci. (Arat.), eodem agmen suum Cu., obvertit arcūs in illum O., obvertunt pelago proras V., o. ordines ad clamorem L., ora ob os alicuius Ci. ep.; od tod med. obverti obrniti se: L., Col., Sen. ph. idr., obversus (potem ko se je obrnil proti njemu, obrnjen proti njemu) intendit telum V., obversus ad matrem ait T., Carenem profligatis obversis integer a tergo globus circumvenit T. lice … od zadaj.

2. metaf. nakloniti (naklanjati) svoje misli komu, čemu, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) svoje misli h komu, k čemu, na kaj, nagniti (nagibati) srce k čemu: Antonio obversis militum studiis T. ker so vojaki izrazili (svojo) naklonjenost Antoniju, milite ad sanguinem et caedem obverso T. ker je vojak usmerjal vse svoje misli le na kri in morijo, ker se je ukvarjal le s krvjo in morijo.