Franja

potrátno adv. lussuosamente, nel lusso; in modo dissipatore; (v povedni rabi)
potratno bi bilo kupovati tako drage stvari sarebbe un lusso, sarebbe uno spreco (di soldi) comprare cose tanto care

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

povédati to tell; to say

povedali so mi tako I was told so
nekaj ti bom povedal (izdal) I'll tell you what
povédati svoje ime to give one's name
ne povej nikomur o mojem prihodu! don't tell anyone I've come
med nama povedano (pogovorno) between you and me (and the gatepost)
česa (kaj) ne poveste! you don't say!, you can't be serious!
komu to poveste (pravite)! you're telling me!
povédati resnico to tell the truth
povédati (reči) geslo to give the password
povej to obzirno! (žargon) put it gently!
to veliko pové that says a great deal, that tells its own tale

pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina

pôzen tardif, avancé, en retard ; (zgodovina) bas

pozno tard, tardivement
biti pozen tarder, être en retard
pozna latinščina basse latinité ženski spol
pozno sadje fruits moški spol množine tardifs
pozna ura heure ženski spol tardive
pozno zvečer sur le tard
pozno je il est tard
pozno v noč bien avant dans la nuit
ob pozni nočni uri à une heure avancée de la nuit
v pozni jeseni dans l'arrière-saison, à la fin de l'automne
pozno cveteč tardiflore
pozno postaja il se fait tard
(pre)pozni ste vous êtes en retard
pozno vstajati se lever tard
tako pozno! à une heure pareille!

požgan pridevnik
1. (zaradi ognja) ▸ felgyújtott, felégetettNjihove hiše so porušene in požgane do tal. ▸ Házaikat lerombolták és porig égették.
Od doma so tako ostali le požgani gozdovi, ki jih je zaraščalo grmovje. ▸ Az otthonból csak a bokrokkal benőtt, felégetett erdők maradtak.

2. (o poškodovanih rastlinah) ▸ kiégett, megperzselt
Žal je trava zaradi suše pogosto požgana. ▸ Sajnos a fű a szárazság miatt gyakran kiég.
Vse rože v parku so bile požgane od močnega sonca in premalo zalivanja. ▸ A parkban az összes virág megperzselődött az erős napsütés és az öntözés hiánya miatt.
Kri se je izcejala v uvelo in od zimske slane požgano travo tam naokrog. ▸ A vér a fonnyadt és dércsípte fűbe szivárgott.

požírati to swallow; to gulp; to devour; to consume

požírati kilometre (figurativno) to eat up the miles
naglo, krepko požírati to swig
požírati roman to devour a novel
z očmi požírati to feast one's eyes (kaj on something)
požrla ga je neka zver a wild beast devoured him
tako me grlo boli, da komaj požiram my throat is so sore that I can hardly swallow

practically [prǽktikəli] prislov
praktično, skoraj, dejansko, domala

practically speaking tako rekoč

practise [prǽktis]

1. prehodni glagol
britanska angleščina vaditi, uriti; opravljati, vršiti, izvrševati, izpolnjevati; varati koga

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; prakticirati, imeti prakso (zdravnik, advokat); vaditi se, uriti se; spletkariti

to practise (up)on izrabiti koga, obrniti sebi v prid, zlorabiti
practise what you preach delaj še sam tako, kot pridigaš drugim

prae-cerpō -ere -cerpsī -cerptum (prae in carpere)

1. spredaj potrgati, spredaj požeti: densas aristas Cat., tenera germinum Plin., iubas Stat.

2. poprej (predčasno) potrgati (požeti, pokositi): messes O.

3. metaf.
a) tako rekoč „od ust vzeti (jemati) kaj“, prevze(ma)ti komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si kaj, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: Val. Max. idr., non praecerpo fructum officii tui Ci., laetitia praecerpta L. že prej okušeno veselje, gratiam novitatis et florem epistulae loquacitate praecerpere Plin. iun., vates futura praecerpunt Min. gledajo v prihodnost.
b) delati (narediti) izpiske, izpis(ov)ati, ekscerpirati: cum Aristotelis libros problematorum praecerperemus Gell.

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

praeda -ae, f (iz *prai-hedā, *praei-hidā, sor. s prehendo, torej = nagrabljeno, ugrabljeno; prim. star. abl. (na napisih) praidād = praedā) plen, in sicer

1. (v vojni) vojni plen: Pl., Cu., V., H., T., Lucr. idr., praeda ante parta Ci., praeda ex omnibus locis agebatur C., ex pacatis praedas agere S. pleniti po mirnih krajih, praedam ex agris agere L., praedam capere Ci. ali facere L. (u)pleniti, praeda cessit alicui L. plen je pripadel, praedae alia militum cessere L. drugo je pripadlo vojakom kot plen; tako tudi: reliqui in praedam cessere victoris Cu. so pripadli zmagovalcu kot plen.

2. (na lovu) lovína, lovski plen, ulov: Plin., Sen. ph. idr., cervi luporum praeda H., pisces mea praeda O., formicae praedam per herbas convectant V.; pesn.: veniunt nova praeda, puellae O., praeda haec mea est Pl.

3. rop: praeda praetoris Ci., praeda e templo Ci., regnum praedam sceleris sui fecit S., aliquid praedae habere S. kot rop imeti v posesti, in praedā et sanguine versari Ci.

4. zadržana najdena reč, zadržana najdba (najdenina): ostendit praedam Ph.

5. metaf. korist, dobiček: Tib., spes praedae S., cupido praedae O., reiecta praeda H., praedam ferre (imeti) H., ab aliquo magnas praedas facere N. veliko dobička imeti od koga, maximas praedas facere Ci.

prae-ditus 3 (*praedere iz *prae-dare)

1. obdarjen (obdarovan) s čim, imajoč kaj (v negativnem pomenu), preskrbljen (oskrbljen, obložen) s čim, skladen s čim, podvržen čemu: S., Iust., Plin., Sil. idr., sensibus Ci., sensu divino Lucr., summis ornamentis honoris Ci., summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., vitio grandi Ci., immani crudelitate Ci., parvis opibus Ci., amplissimo sacerdotio Ci., spe, amentiā Ci., metu Ci. od strahu prevzet, singulari bonitate et modestiā Ci. izredno dober in skromen, simulacrum summa atque antiquissima religione praeditum Ci. ki se ga (je) je držal(a) … , ki je užival(a), tantā amentiā et audaciā Ci. tako nespameten in drzen.

2. = praepositus predpostavljen: eorum de numero praediti curant singuli Ap., ille, qui nobis praeditus fuit Ap., ei negotio praediti Ap., deus ei rei praeditus Fr.

prae-iūdicium -iī, n (prae in iūdicium)

1. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) (raz)sodba (ki je poznejši lahko ali ji mora biti vodilo), predsodba, prejudíc(ij), predhodna odločitev, predhodni izrek: Plin. iun., Q., Suet. idr., de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., cur non eius damnatione aliquod ad hoc iudicium praieiudicii comparasti? Ci., praeiudicium se de capite C. Verris per hoc iudicium nolle fieri Ci.

2. metaf. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) sodba, predsodba, vnaprejšnja odločitev (izven sodišča): praeiudicium tantae rei afferre L. vnaprej (prenaglo, prehitro) se odločiti glede tako pomembne zadeve (o tako pomembni zadevi).

3. meton.
a) prejudicialna tožba, tožba na vnaprejšnjo sodno odločbo, po kateri naj se določi kako pravno razmerje: Icti.
b) po kaki vnaprejšnji odločbi nastala škoda, prejudíc(ij): Sen. ph., Gell., Icti., neque veritati facit praeiudicium Icti. ne škoduje.
c) odločilni (vplivni, merodajni) zgled (primer): Pompeius vestri facti praeiudicio demotus Italiā decessit C., praeiudicia Africi belli C. dosedanji zloslutni (= nesrečo, slab izid napovedujoči) dogodki, orabat, ut se praeiudicio iuvarem Plin. iun.

prae-meditor -ārī -ātus sum (prae in meditārī) (vna)prej (poprej) premisliti (premišlj(ev)ati), razmisliti (razmišljati) o čem, (vna)prej (poprej) misliti na kaj, pripraviti (pripravljati) se na kaj, (vna)prej (poprej) preizkusiti (preizkušati), (vna)prej (poprej) (z)vaditi: L., Sen. ph., Sil., Amm. idr., praemeditari, quo animo accedam ad urbem Ci. ep., est enim sapientis, quicquid homini accidere possit, id praemeditari ferendum modice esse Ci., si reus horum nihil fecerit, accusator dicet eum usque adeo praemeditatum fuisse, quid sibi esset usu venturum Corn.; abs.: praemeditatus adsistentibus phonascis T. prej vadeč (poskušajoč) po navodilih (ob napotkih) učiteljev petja; tako tudi: tentans citharam et praemeditatus T.; pt. pf. s pass. pomenom: nec fieri meliora mala praemeditata Ci. prej premišljena (preudarjena), nihil praemeditati Q., praemeditata dicere iam parabat Amm.

prae-pes -petis, abl. sg. -ī in -e, gen. pl. -um (prae + petō = πέτομαι; prim. im-pes, im-petus, penna, pinna) naprej (pred kom) leteč

1. (kot relig. t.t. avgurjev) ugodno leteč, srečo obetajoč (obljubljajoč, napovedujoč), srečonosen, pomenljiv: avis Enn. ap. Ci., praepetes aves, quae secundo auspicio ante eum volant, qui auspicatur Serv., et volucrum linguas et praepetis omina pinnae sentis V.; meton. (o kraju) ugoden: loca, portus Enn. ap. Gell.

2. metaf. hitro leteč, hiter: Plin., Stat., Cl. idr., pennae Ci., praepetibus pinnis se credere caelo V., tela praepetis dei (= Amoris) O.

3. subst. f (in m) večji ptič: Iovis (orel) V., O., Val. Fl., Stat., tum primum cognita praepes (sc. ardea) subvolat O.; toda: Medusaei praepetis (sc. equi) ungula O. Meduzinega letalca (o krilatem Pegazu), tako tudi praepes Perseus Lucan. krilatec (krilati) Perzej (ker je imel krila in je hkrati sedel tudi na krilatem Pegazu).

praerepsor (praereptor) -ōris, m (praeripere) kdor komu kaj jemlje (odteguje) tako rekoč izpred ust, jemalec, odtegovalec: filius, qui ad benedictionem fratris praereptor assisterat Hier.

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

prae-tendō -ere -tendī -tentum (prae in tendere)

1. (po)moliti, iztegniti (iztegovati), stegniti (stegovati): et sunt alia dictu minora: sed ubi visum in eo praetendit? Plin., propagines e vitibus altius praetentas non succedit Fabius Pictor ap. Gell.

2. pred seboj (po)držati: tela O., hastas dextris V., velamenta manu O., praetenta cuspide O., nec coniugis umquam praetendi taedas V. nikdar nisem (javno) kazal plamenic soproga = nikdar nisem zahteval zakonitega zakona.

3. spredaj (pred čim, pred kaj) razpeti (razpenjati), spredaj razprostreti (razprostirati), spredaj potegniti (potegovati, potezati): cilicia L., vestem ocellis O., saepem segeti V.; pesn.: muros morti V. proti smrti; metaf.
a) postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred) kaj: sermonem decreto L., offirmare animum auribusque praetendere Plin. iun. tako rekoč „držati pred ušesi“ = dati mu premoč (prevlado) nad ušesi; od tod med. praetendi (o krajih) spredaj, pred čim ali ob čem ležati (stati); z dat.: Baeticae praetenditur Lusitania Plin., Sicanio praetenta sinu (dat.) iacet insula contra V., praetenta Syrtibus arva V., quidquid castrorum Armeniis praetenditur T.; abs.: tenue praetentum litus esse L.
b) kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se: aliquid seditioni L., legatorum decretum calumniae L. z odlokom olepš(ev)ati (zagovarjati), nomen hominis doctissimi suis immanibus moribus Ci. zakrivati (prikrivati, olepševati, lepšati, lepotiti) z imenom, ob simultates, quibus causam partium praetendebat T.; brez dat.: Q., Ap., Paul. (Dig.) idr., fessam aetatem, amicitiam, honesta nomina T.

4. pred (vojaškim) taborom (taboriščem, ostrogom) taboriti (kot straža): Eccl.

Opomba: Nenavaden pt. pf. prae-tēnsus: pozni Eccl.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.