Franja

zvenéti sonner, résonner, retentir

v ušesih mi zveni mes oreilles sonnent (ali tintent)
ta beseda dobro (slabo) zveni (na uho) ce mot sonne bien (mal) (à l'oreille)

zvitorépec cunning (ali foxy) fellow; artful dodger, sly fox; sly blade; a wily old bird; pogovorno, humoristično slyboots (s konstr. v sg)

ta zvitorépec (lisjak) me je osleparil (žargon) that crafty fellow has done me in the eye

žáliti to give offence, to offend, to insult, to outrage; (močnó) to affront

žáliti koga to give offence to someone, to hurt someone's feelings; (uho) to shock
nisem imel namena vas žáliti I did not intend to offend you, I meant no offence
ta barva žali oko this colour is an affront to the eyes, this colour hurts the eye

žáriti žârīm
I.
1. žariti, razbeljevati: žariti peć
2. netiti, podpihovati: ti ne želiš gasiti no žariti
3. žgati, peči: sunce žari; koprive žare
4. taj žari i pali u svom selu ta vedri in oblači v svoji vasi
II. žariti se žareti, goreti: mi gledamo kako joj se lice žari

želódec stomach; pogovorno tummy; (prežvekovalcev) maw; (ptičji) gizzard

bolan na želódcu dyspeptic
pokvarjen želódec disordered (ali upset) stomach
bolečine v želódcu stomachache
občutljiv, izbirčen želódec delicate stomach, easily upset stomach
rak na želódcu stomach cancer
zdravilo za želódec stomachic
na prazen želódec on an empty stomach
kruljenje v želódcu rumbling in the stomach
razširjanje želódca stomachic dilatation
ima slab želódec he suffers from indigestion
ona ima dober želódec (figurativno) she can stand (ali put up with) a good deal
imeti koga v želódcu (figurativno) to be unable to stand someone
hrana mi težko leži na želódcu food lies heavy on my stomach
to mi leži v želódcu (tega ne morem prebaviti) (figurativno) it sticks in my gizzard
želódec mi kruli my stomach (ali pogovorno tummy) is rumbling
obračati komu želódec (figurativno) to turn someone's stomach
želódec se mi obrača ob tem it's giving me the stomachache (ali vulgarno the bellyache)
potešiti si želódec to stay one's stomach
ta hrana ne prija mojemu želódcu this food disagrees with me
želódec se mi vzdiguje (= slabo mi postaja) my stomach rises

živál (-i) f

1. animale; bestia:
krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
divje, domače živali animali selvatici, domestici
klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
sveta žival animale sacro
daritvena žival animale sacrificale
rel. nečista žival animale impuro
dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
nižje živali invertebrati
med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
lihoprsta žival perissodattilo
(več) živali, domače živali bestie, bestiame

2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

4. tipo; pezzo:
on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta

žívec anat nervio m ; min feldespato m

bedrni živec nervio ciático
vidni (slušni, vohalni, občutni, zobni) živec nervio óptico (auditivo, olfativo, sensorial, del diente)
imeti slabe (jeklene) živce tener los nervios irritables (de acero)
iti na živce crispar (ali atacar) los nervios a alg
na živce mi gre me molesta, fam me crispa los nervios
ta človek mi gre na živce fam este tío me revienta (ali me está dando la lata)

žúpa² (-e) f gastr. pog. (juha) brodo, zuppa:
ta ni po župi priplaval è un dritto

ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.

Ἄβδηρα, ων, τά Abdera, mesto v Trakiji. – preb. Ἀβδηρίτης, ου, ὁ Abderit; pren. malomestnež, abotnež.

ἀγανάκτησις, εως, ἡ nejevolja, ἀ-ιν ἔχω τινί dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo); περὶ τὰ οὖλα bolečina v dlesnih.

ἀγγέλλω (iz ἀγγέλ-jω, ἄγγελος) [fut. ἀγγελῶ, ion. -έω; aor. ἤγγειλα in (redko) ἤγγελον; pf. ἤγγελκα, ion. plpf. pass. ἄγγελτο; aor. pass. ἠγγέλθην, ion. ἠγγέλην] 1. javljam, sporočam, izjavljam; zapovedujem, velevam; ὁ ἀγγέλλων glasnik, τὰ ἀγγελθέντα glas, vest. – Veže se s ὅτι, ὡς, acc. c. inf. in pt.: Ὀρέστην βίον λελοιπότα da je O. umrl; v pass. osebni sklad: Κῦρος ἀγγέλλεται τετελευτηκώς poroča se, da je K. umrl. 2. med. izjavljam (Θεύκρῳ φίλος εἶναι, da sem …).

ἅγιος (ᾰ) 3 (ἅγος, τό) 1. posvečen, svet, čist; τὸ ἅγιον svetišče, tempelj; τὰ ἅγια ἁγίων najsvetejše NT. 2. častitljiv.

ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἀγχιστεῖα, τά (ἄγχιστος) poet. bližnje sorodstvo; pravica do nasledstva.

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

ἄ-δῐκος 2 (δίκη) krivičen, nepravičen, nepošten, nezvest, hudoben (περί τινα proti komu); nepravi, nerabljiv (ἵππος); τὰ ἄδικα krivica; ἐκ τοῦ ἀδίκου krivično, nepošteno adv. ἀδίκως krivično, po krivici, po nedolžnem.

ἀ-δῠ́νᾰτος 2 nezmožen, brez moči, slab (σώματι), ubog (χρήμασι); pass. nemogoč; τὰ ἀδύνατα nemožnost; ἀδύνατον ὄν ker je (bilo) nemogoče.

ἄ-ζῡμος 2 neprekvašen, opresen; τὰ ύζυμα praznik opresnih kruhov; pren. čist, ἐν ἀζυμοις εἰλικρινείας καὶ ἀληθείας t. j. v čistem življenju, ki išče samo resnice NT.