Franja

epimēnia -ōrum, n (gr. ἐπιμήνια) mesečno izplačilo v hrani, ki so ga dobivali sužnji: Iuv.

Epimenidēs -is, m (Ἐπιμενίδης) Epimenides, pesnik in vedež iz kretskega Fajstuma (Phaestum); ok. l. 596 poklican v Atene, kjer je umiril mestna božanstva, ki so se srdila nad Atenci zaradi „kilonskega zločinstva“ (Atenci so namreč Kilonove [Cylon, Κύλων] pristaše pobili ob žrtvenikih boginje Atene in Erinij): Varr., Ci., Plin. (z grškim gen. Epimenidu).

épingler [epɛ̃gle] verbe transitif pripeti z iglo, z buciko

épingler quelqu'un (figuré, familier) prijeti, aretirati koga
épingler une photo au mur z buciko pripeti fotografijo na zid
il s est fait épingler prijeli, aretirali so ga

epithalamium -iī, n (gr. ἐπιϑαλάμιον) svatovska pesem, ki so jo peli (večinoma zbor) pred sobo novoporočencev: Q., Hier.

epulō -ōnis, m (epulum)

1. reditelj pri pojedini: III viri ali VII viri epulones Ci., L., Plin. iun., Gell. trojica, pozneje sedmerica svečenikov v Rimu, ki so pri javnih igrah skrbeli za pojedino in pri tem gledali na red; sg.: epulo: Enn. ap. Varr., triumvir epulo L.

2. kdor se rad udeležuje pojedin, pojedež, snedež, gostnik: Ci. ep., Ap.

erfahrungsgemäß erfahrungsgemäß so sein: po izkušnjah, kot nas uče izkušnje, wissen: iz izkušenj; Naturgeschehen: izkustveno potrjen

erigere^*

A) v. tr. (pres. erigo)

1. postaviti, postavljati:
erigere un monumento postaviti spomenik

2. pren. osnovati, odpreti, odpirati:
erigere una scuola odpreti šolo

3. povzdigniti:
la città fu eretta a ducato mesto so povzdignili v vojvodstvo

B) ➞ erigersi v. rifl. (pres. mi erigo) delati se, postaviti se, razglasiti se:
erigersi a giudice postaviti se za sodnika

Ērinna -ae, f in Ērinne -ēs, f (Ἠρίννη) Erina, pesnica z otoka Tela ali Teosa ali Tena ali Roda ok. l. 600, prijateljica Sapfe, pri kateri je dlje časa bivala, zato so jo imenovali Λεσβία: Pr., Plin., Hier. (z obl. Herinna).

erīthacus -ī, m (gr. ἐρίϑακος) eritak, nam neznan ptič, ki so ga učili govoriti: Plin.

erogena cona stalna zveza
(del telesa) ▸ erogén zóna
Pri ženskah in pri moških so bradavice močna erogena cona. ▸ A mellbimbók a nőknél és a férfiaknál egyaránt erős erogén zónák.
Če božamo erogene cone, se vzburjenje stopnjuje. ▸ Ha simogatjuk az erogén zónákat, az izgalom fokozódik.

errō -āre -āvī -ātum (iz *ersājō, *ersō, indoev. kor. ers raztekati se, bloditi; prim. gr. ἄψορρος nazaj gredoč, ἄψορρον nazaj; prim. tudi lat. rōs)

1. bloditi, klatiti se, potepati se, vlačiti se, potikati se po svetu (nerad): Cu., Val. Fl., Iuv., Sil. idr., era errans Enn., dum ego propter te errans patria careo demens Ter., cum vagus et exsul erraret Oppianicus Ci., errans lalitansque Hirt. potikajoč in skrivajoč se, erramus tempestatibus acti V., versūs ructatur et errat H. (gl. ructō), errare dumis, tecto, pelago V., silvis et urbibus V., errare circum maria, circum litora, in silvis, in undis V., mille meae Siculis errant in montibus agnae V., inter audaces lupus errat agnos H., errare circum villulas Ci. ep., in terris O., per nemus O., in ignotis locis nocte Q.; (o brejem govedu): exactis gravidae cum mensibus errant V. opletajo, se gugajo; (o zvezdah) premikati se: hic canit errantem lunam solisque labores V., stellae errantes Ci., ali sidera errantia Plin. premičnice, stellae vagantur et errant H.; (o vodovju): Sen. tr., Cocytos errans H., tardis … flexibus errat Mincius V. se počasi vije, Aufidus curvo circum errat gurgite ripas Sil., errat pontus anceps Val. Fl.; (o zemlji idr.): errans tellus (= Delos) V., scopuli errantes Val. Fl.; redko trans. prebloditi, blodeč prehoditi (le v pt. pf.): errata litora V., erratae terrae O., erratus orbis Val. Fl.; brezos.: male … erratur in agris V. Pren.: erro (= dubito ne vem), quam insistas viam Pl., oculi errantes V. blodne, nemirne oči (umirajočih), lumina errantia Pr., errantes genae Pr. drhteča, ad frontem sparsos errare capillos Pr. vihrajo, errans dextra V. tresoča se, errat aurīs et tempora circum crebra manus V. frči, errantes hederae V. ovijajoči se bršljan, ignis errat pulmonibus O. se širi, ne tuus erret honos O. da bi … ne bila negotova, fama rumoribus errat O. o tem gredo negotove govorice, dubiis affectibus errat O. omahuje, je neodločen, sententia errans et vaga Ci. omahujoče, inter recens et vetus sacramentum errare T. omahovati, errabat … per agmina murmur Sil.

2. occ. zabloditi, zaiti, zahajati, pot zgrešiti: homo, qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., errare viā V.

3. pren. (z)motiti se, premotiti se: ne erres, ne erretis Kom., erras, si id credis Ter., probe (pervorse) errare Pl., ceterum homines superbissumi procul (zelo) errant S., valde, vehementer errare Ci., erravit, lapsus est Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko zmoti, fateor me errasse Ci., errare cum multis Ci., totā viā Ter., ali toto caelo Macr. povsem se motiti, hic de nostris verbis errat Ter., errare a vero Lucr. zaiti od … , in hoc errat uno, quod existimat Ci., errare in rerum ordine Q.; brezos.: si erratur in nomine Ci., et in cognomine erratum sit L., tutius circa priores vel erratur Q.; v pogovornem jeziku z acc. neutr. pron.: quid (v čem) erro? Pl., mone, quaeso, si quid erro Pl., hoc (v tem) tu errasti Ter.; v pass.: si nihil esset erratum Q.; pesn. z acc. pronominis: errabant tempora O. motili so se v času; occ. grešiti, pregrešiti se: erravit, temere fecit Ci., te errantem … persequi S., postquam erasse regem … deprecati sunt S., stultitiā errare, in amicitia errare H., adseverat … legiones … non ultra verba ac voces errasse T. — Od tod subst. pt. pf. errātum -ī, n

1. zmota: erratum meum, tuum (v računanju) Ci., peterem veniam errato L. Caecilii Ci., illud de Flavio est erratum Ci.

2. zabloda, pregrešek, hiba, napaka: Amm., errata aetatis meae (moje mladosti) Ci., Dionysius se adulescens inretierat erratis Ci., inlustris viri ne minimum quidem erratum cum maxima laude coniungere Ci., quo facilius errata officiis superes S.

erúpcija (vulkanska, medicina) eruption

družbena erúpcija so cial eruption

es ono; ga; es ist so tako je; sie sind es oni so

esaurito agg.

1. izčrpan

2. razprodan:
tutto esaurito vstopnice so razprodane (pri gledaliških blagajnah)

escludere^*

A) v. tr. (pres. escludo) izključiti, izključevati, ne pripustiti, ne priznati, izvzeti:
escludere le circostanze attenuanti ne priznati olajševalnih okoliščin
tutti i colori mi piacciono escludendo il rosso všeč so mi vse barve razen rdeče

B) ➞ escludersi v. rifl. (pres. mi escludo) izključevati se:
i contrari si escludono nasprotja se izključujejo

escorte [ɛskɔrt] féminin (zaščitno) spremstvo, oboroženo vojaško spremstvo

sous l'escorte v spremstvu
escorte (d'honneur) častno spremstvo
navire masculin d'escorte spremljevalna zaščitna ladja
ses amis lui ont fait escorte jusqu à la gare prijatelji so ga spremili na kolodvor

essen^* (aß, hat gegessen) jesti; uživati; zu Mittag essen obedovati; zu Abend essen večerjati; auswärts essen jesti v gostilni/restavraciji; sich satt essen najesti se; etwas leer essen izprazniti; sich arm essen zapraviti vse za hrano; Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha

Ēsus: Lact. in Hēsus: Lucan., -ī, m Ez, Hez, galski bog, ki so mu žrtvovali človeško kri.

étaler [etale] verbe transitif razstaviti, izložiti (blago); izobesiti, razgrniti, razprostreti (papir, časopis), razporediti, raztegniti (plačila); familier podreti; figuré razkazovati, paradirati, bahati se (quelque chose s čim)

étaler ses charmes razkazovati svoje čare
étaler du beurre sur le pain namazati maslo na kruh
s'étaler razprostirati se; iztegniti se, zlekniti se, leči; umiriti se (voda); figuré razkazovati se
s'étaler de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
les paiements s'étalent sur six mois plačila so razporejena na šest mesecev

état [eta] masculin stanje, položaj; status; stan, poklic; razmere; seznam, register

dans cet état de choses pri tem stanju stvari, tako kot so stvari
en tout état de cause v vsakem primeru
les états državni stanovi
les états généraux (histoire) skupščina treh stanov (plemstva, duhovščine, meščanstva)
le tiers état tretji stan (meščanstvo)
état d'âme razpoloženje
état atmosphérique vremensko stanje
état de cause, de fait dejanski položaj, stvarno stanje
état d'exception izjemno stanje
état civil stan, osebni podatki; matični urad
officier masculin de l'état civil matičar
état détaillé podroben pregled
état d'esprit duhovno stanje, razpoloženje, mentaliteta
état des finances finančno stanje
état de fortune premoženjske razmere
état des frais seznam stroškov
état de guerre, de paix vojno stanje, mir
état hygrométrique relativna vlažnost
état de l'inventaire inventurni seznam
état militaire vojaški stan
état naissant nastajanje, porajanje
état nominatif imenski seznam
état originel, primitif prvotno stanje
état des pertes seznam izgub
état des récoltes stanje posevkov
état des salaires plačilni seznam
état sanitaire, de santé zdravstveno stanje
état de service službeno razmerje; stanje obrata; službena leta (starost)
état de siège obsedno stanje
état du terrain kakovost tal
état de transition prehodno stanje
état de travail delovno razmerje
dresser, établir un état napraviti seznam
elle est dans un état intéressant noseča je
être dans tous ses états biti zelo razburjen, zelo se razburiti
être en état de marche delovati, funkcionirati
être en état (juridique) biti zrel za razsojo
être en état moči (morem), biti zmožen
être en bon état biti v dobrem stanju, razpoloženju
être hors d'état de faire quelque chose ne biti zmožen, ne moči česa napraviti
être sur l'état biti na seznamu
il est médecin de son état on je po poklicu zdravnik
faire état de quelque chose ozirati se, sklicevati se na, upoštevati kaj; ceniti
je fais peu d'état de vos menaces vaše grožnje so mi malo mar
mettre en état omogočiti
mettre en état d'arrestation aretirati
mettre quelqu'un dans un mauvais état grdó koga zdelati
mettre quelqu'un hors d'état (de nuire) komu onemogočiti (da škoduje)
mettre hors d'état de servir napraviti neuporabno
rayer des états zbrisati s seznama
remettre en état obnoviti
tenir quelque chose en état držati kaj v redu, v dobrem stanju
vivre selon son état živeti primerno svojemu stanu