Franja

Zadetki iskanja

  • z, s2

    1. kom, čim: mit (s sinom mit dem Sohn, s sekiro mit der Axt, s hripavim glasom mit heiserer Stimme)

    2. povezano z: mit (hiša z vrtom ein Haus mit Garten, soba z zajtrkom ein Zimmer mit Frühstück, ležati z vročino mit Fieber im Bett liegen)
    z apetitom mit Appetit
    z namenom (namerno) mit Absicht
    vsebujoč: mit (kozarec z medom ein Glas mit Honig, vreča s krompirjem ein Sack mit Kartoffeln)
    (skupaj) z samt, und (gospod X z družino Herr X samt/und Familie)
    v starosti: mit (mit 19 Jahren)

    3. v smeri:
    s tokom mit dem Strom
    z vetrom mit dem Wind
    meja z … die Grenze mit …
    mejiti z/na … grenzen auf (z Italijo auf Italien), ( ležati ob ) angrenzen an

    4. sredstvo: durch (postati bolj razgledan z branjem durch Lektüre sein Allgemeinwissen vergrößern, s pritiskom na ta gumb durch Drücken dieses Knopfes)
    prepričati z argumenti durch Argumente überzeugen
    doseči z vztrajnostjo durch Ausdauer (sein Ziel) erreichen
    matematika deliti z dividieren durch; mittels (des) (s škripcem mittels Flaschenzug, mittels eines Flaschenzugs)

    5.
    z naslovom besedilo: unter dem Titel, unter der Überschrift
    pismo: per Adresse
    z datumom unter dem Datum
    dobava s prvim majem: lieferbar per (ersten Mai)
  • sacrifice [sǽkrifais]

    1. samostalnik
    žrtev, žrtvovanje; žrtvovana stvar
    religija darovanje; odreka
    ekonomija izguba
    teologija Kristusova žrtev na križu

    at great sacrifice z veliko izgubo
    Sacrifice of the Mass religija mašna daritev
    the great (last, supreme) sacrifice smrt za domovino
    to fall a sacrifice postati žrtev
    to make a sacrifice of s.th. žrtvovati kaj
    to sell at sacrifice ekonomija proda(ja)ti z izgubo

    2. prehodni glagol
    žrtvovati
    religija darovati; odreči se, opustiti
    ekonomija proda(ja)ti z izgubo

    to sacrifice one's comfort odreči se svojemu udobju
    to sacrifice one's life žrtvovati svoje življenje
    neprehodni glagol
    žrtvovati
    religija darovati; prispevati žrtev

    to sacrifice oneself žrtvovati se
  • salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

    salir bien dobro se izteči, posrečiti se
    salió bien posrečilo se je
    salir fuera de tono grób postati
    salir ganancioso korist odnesti
    salir garante, salir fiador jamčiti za
    salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
    salir responsable (de) jamčiti (za)
    salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
    traje de salir sprehodna obleka
    al salir pri odhajanju, pri odhodu
    ¡acaba de salir! pravkar izšlo
    sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
    me sale muy caro predrago mi je
    ¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
    ¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
    salió alcalde bil je izvoljen za župana
    salió buen artista postal je dober umetnik
    salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
    salir reprobado pasti (o učencu)
    salió a su padre podoben je svojemu očetu
    me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
    la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
    salir al campo iti na deželo
    salir a dar una vuelta na sprehod iti
    salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
    salir a lo mismo na isto priti
    salir al paso komu nasproti iti
    salir a rastras splaziti se ven
    salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
    salir con un suspenso pasti (v šoli)
    salir de apuros izvleči se iz težave
    salir de casa iz hiše (od doma) iti
    salir de caza na lov iti
    salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
    salir de una enfermedad preboleti bolezen
    salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
    salir de madre razliti se (o reki)
    salir de la regla izjema biti
    salir de viaje odpotovati
    eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
    ¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
    salir en público na ulici se pokazati
    salir por alg. porok biti za koga
    salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
    salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
    salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
    salirse con a. izpeljati kaj
    salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
    se ha salido la leche mleko je prekipelo
    salirse del compás priti iz takta
    salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
    se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
    salir mal parado slabo se odrezati
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • Salzsäule, die, solnat steber; zur Salzsäule erstarren postati solnat steber, figurativ okameneti, odreveneti
  • samostójen independiente

    postati samostojen hacerse independiente; independizarse
  • sauer kisel (saure Milch kislo mleko, ein saures Gesicht kisel obraz, saure Trauben kislo grozdje, saurer Regen kisel dež, saurer Boden kisla tla); (sauergeworden) skisan; ([übelgelaunt] übel gelaunt) zlovoljen, nasajen, slabe volje; figurativ kisel, grenek; sauer werden skisati se, figurativ postati slabe volje; sauer machen okisati, figurativ das Leben: greniti, zagreniti; sauer erworben s težavo pridobljen; in den sauren Apfel beißen ugrizniti v kislo jabolko; jemandem sauer sein gorak biti (komu)
  • Sável (-vla) m bibl. Saulo:
    pren. iz Savla postati Pavel convertirsi
  • savoir*2 [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

    se savoir biti, postati znan
    savoir par cœur znati na pamet
    (à) savoir namreč
    il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
    savoir le chemin poznati pot
    faire savoir sporočiti, obvestiti
    savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
    je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
    je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
    je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
    ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
    (autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
    j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
    (il) reste à savoir vprašamo se še ...
    c'est bon à savoir dobro, da to vem
    savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
    savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
    vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
    sait-on jamais? človek nikoli ne ve
    Dieu le sait bogve
    ne savoir rien de rien pojma ne imeti
    nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
    je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
    je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
    on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
    (populaire) il sait y faire on je spreten
    ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
    il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
    tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
    (familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!
  • scarlet [ská:lit]

    1. samostalnik
    škrlat; škrlatna tkanina

    2. pridevnik
    škrlaten; rdeč
    figurativno vlačugarski

    scarlet admiral rdeči admiral (metulj)
    scarlet fever škrlatinka; sleng, arhaično navdušenje za vojaško službo (v rdečih suknjičih)
    scarlet hat kardinalski klobuk (čast)
    scarlet rash medicina osepnice
    scarlet runner botanika rdeči fižol
    the scarlet woman, the scarlet whore Biblija nečistnica, razvratnica, figurativno (papeški) Rim, rimska Cerkev
    to turn (to flush) scarlet postati rdeč kot paprika (kot kuhan rak)
  • scrautum (indoev. kor. *sqreu-d(h)-, *sqreu-t-, razširjen iz kor. *sq(e)reu- (sor. s kor. *sqer; prim. scortum, secō) razrezati (razrezavati), zlomiti, streti; prim. skr. carvati tre, žveči, cūrṇam prah, moka, lat. scrōtum, scrūtillus, scrūta, scrūtārī, lit. skraudùs lomen, krhek, skrausti, postati hrapav; k temu še iz istega kor., razširjenega s -p-, lat. scrūpus, scrūpulus, scrīpulum, scrūpeus) usnjen tok, usnjena vrečica za puščice = pelliceum, in quo sagittae reconduntur, appellatum ab eadem causa quā scortum P. F.
  • scudetto m šport značka; ekst. prvo mesto, državno prvenstvo:
    squadra da scudetto možen, verjeten prvak
    vincere lo scudetto postati državni prvak
  • sea [si:] samostalnik
    morje; ocean; val
    figurativno veliko prostranstvo, velika množina
    figurativno morje, mnogo, veliko

    at sea na morju
    in the open sea na odprtem morju
    on the sea na morju, ob morju
    beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
    by sea and land po morju in po kopnem
    between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
    seas of blood figurativno morja, potoki krvi
    a sea of clouds morje oblakov
    a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
    seas mountains high kot gora visoki morski valovi
    a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
    sea protest dokazilo pomorske nezgode
    sea shanty mornarska pesem
    the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
    choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
    a heavy (rough) sea razburkano morje
    the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
    long sea dolgi pravilni morski valovi
    short sea kratki nepravilni valovi
    I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
    to follow the sea biti pomorščak
    when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
    to go to sea vkrcati se; postati mornar
    to head the sea pluti proti valovom
    to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)
  • sea-legs [sí:legz] samostalnik
    množina, sleng spretna hoja po palubi ob razburkanem morju

    to get (to find) one's sea-legs navaditi se (naučiti se) hoje po palubi na zibajoči se ladji; postati odporen proti morski bolezni
  • sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

    verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
    sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
    sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
    sécher des figues posušiti smokve
    sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
    sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
    il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
    sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
    sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
    la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
    le froid sèche la peau mraz suši kožo
    des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
    faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje
  • senātus -ūs, m (senex)

    1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

    2. meton.
    a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
    b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

    3. metaf.
    a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
    b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
    c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

    Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.
  • ser* biti

    es lo que quiero to ravno hočem
    eres tú quien debe saberlo ti moraš to (vendar) vedeti
    es según kot se vzame
    es a saber, es decir namreč
    es que... stvar je ta, da ...
    sea como fuere naj bo, kot hoče
    no puede ser je nemogoče
    esto no es vivir to ni nobeno življenje
    él es muy otro on je čisto drug človek, on se je čisto spremenil
    catedrático que fué bivši profesor
    es alegre, pero está triste on je vesele narave, toda (sedaj) je žalosten
    ¿a cómo es la fruta? po čem je sadje?
    ¡es así! tako je!
    ¡que si lo es! mislim da!
    soy con V. (al instante) takoj Vam bom na voljo (če koga prosimo, naj malo počaka)
    no es de mi incumbencia to se me ne tiče
    ¿qué va a ser de él? kaj bo z njim?
    soy de Ljubljana sem iz Ljubljane
    es de desear želeti je
    es de pensar treba je dobro premisliti
    el balance es de... saldo znaša
    ¿qué es de ti? kaj (pa) je s teboj?
    no soy yo para ello nisem (sposoben) za to
    no es para comerlo ni užitno
    no era para menos in je tudi bilo tako
    si yo fuera que tú, lo haría če bi (jaz) bil na tvojem mestu, bi to naredil
    a no ser así sicer, drugače
    a no ser que v kolikor ne
    un (sí) es, no es nekaj, nekoliko; tako rekoč, v nekem smislu
    sea lo que fuere (ali sea), sea como fuere naj bo, kot hoče; na vsak način
    haga V. lo que sea napravite, kar hočete
    érase un rey bil je nekoč kralj
    serse (pop) biti, postati
    sea la luz y la luz se fué bodi luč in luč je bila
  • serio resen, resnoben; strog; tog; slovesen; resničen, pravi

    ópera seria klasična opera
    hablar en serio resno govoriti
    ponerse serio resen postati, zresniti se
    el asunto se pone serio stvar postaja resna
    informes serios zanesljive informacije
    tomar en serio resno vzeti
  • set out prehodni glagol
    raz(po)staviti (blago za prodajo); aranžirati; pripraviti; zamisliti, načrtovati; točno določiti, razmejiti; razdeliti (zemljo); urediti (rastline); podrobno razložiti, detajlirati
    neprehodni glagol
    odpraviti se (for v)
    kreniti; hoteti kaj (doseči), trdno se odločiti (skleniti)

    the table was beautifully set out miza je bila krasno aranžirana
    to set out for Paris odpraviti se, odpotovati v Pariz
    he set out to be a teacher trdno je sklenil postati učitelj
  • shadow1 [šǽdou] samostalnik
    senca (določene oblike)
    množina mrak, tema
    figurativno varstvo, zaščita
    figurativno imitacija, kopija, posnemanje
    figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

    without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
    shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
    shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
    the shadow of a shade lažni videz
    under the shadow of the throne pod zaščito prestola
    shadow factory lažna tovarna
    to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
    he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
    to catch at shadows loviti fantome
    there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
    coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
    may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
    to pursue a shadow zasledovati senco
    to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
    to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
    to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
    to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak