Franja

mešanec samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsŽe dve leti imamo psa mešanca, ki smo ga vzeli iz zavetišča. ▸ Már két éve van egy keverékkutyánk, akit menhelyről hoztunk.

2. (o napravah, izdelkih) ▸ keverékGre za mešanca med mobilnikom in dlančnikom v prijetnem ohišju. ▸ Ez egy mobiltelefon és egy PDA keveréke szép tokban.

3. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ keverék, félvér
Otok je bil namenjen zapornikom črne polti, mešancem in Indijcem. ▸ A szigetet a fekete bőrű, keverék és indiai rabok számára tartották fenn.
Sopomenke: mestic

méšati (-am)

A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

1. mescolare, mischiare:
mešati polento mescolare la polenta

2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
mešati barve mescolare i colori
mešati karte mescolare le carte
mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
mešati beton impastare il calcestruzzo

3. mescolare, confondere:
mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

4. pren. coinvolgere, intromettere

5. pren. confondere (le idee), disorientare:
taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

B) méšati se (-am se) imperf. refl.

1. mescolarsi:
v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

2. farneticare, vaneggiare:
vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!

metal¹ [metl] samostalnik
metal, kovina; taljeno steklo
navtika topovi, število topov
vojska oklopna vozila
britanska angleščina, množina tračnice, tir; gramoz (za ceste)

brittle (ali red) metal tombak, rdeča med
fine metal bela kovina
gray metal sivi grodelj
precious (base) metal žlahtna (nežlahtna) kovina
rolled metal valjana pločevina
weight of metal moč naenkrat izstreljenih topov na ladji
to run off the metals, to leave the metals iztiriti se (vlak)
figurativno to be made of fine metal biti značajen
figurativno to carry heavy metal biti dobro oborožen, biti dobro podkovan v čem

metanje kovanca frazem
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ pénzfeldobás
Pozabite torej na metanje kovanca, saj ponuja premalo odločitev za zapleteni svet, v katerem pogostokrat potrebujemo več kot le "da" in "ne". ▸ Felejtsük el a pénzfeldobást, mert az túl kevés választási lehetőséget kínál egy olyan összetett világban, ahol gyakran többre van szükségünk az „igen”-nél és a „nem”-nél.

metati kovanec frazem
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ érmét feldob

metō² -ere, pf. opisan z messum fēcī (messuī, gl. opombo), messum (kor. *(a)mē- kositi, žeti; prim. gr. ἀμάω kosim, žanjem, ἀμάομαι zbiram, ἀμητός požeti plod, požeto polje, lat. messis)

1. (po)kositi, (po)žeti: Ca. fr., Varr., Col., in metendo occupati O., pabula falce metis O.; subst. pt. pr. metentēs L. kosci; occ. rezati, odrez(ov)ati, odseka(va)ti, odbi(ja)ti, (od)striči: arva Pr., postremus metito (sc. uvas) V., barbam Iuv., barbam forcipe Mart., barbam Iuv., capillos Mart., rosam police Mart., virgā lilia summa O., ferra metebat aper O. je odžiral; metaf. (po)kositi, (po)sekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, poraziti, (po)tolči, podreti (podirati), (po)moriti: proxima quaeque metit gladio latumque per agmen ardens limitem agit ferro V., primos et extremos metendo stravit humum H., metit Orcus grandia cum parvis O.

2. žeti, nažeti, požeti, (po)kositi: messem Pl., vindemiam Plin. brati, obirati, trgati, uva metitur Plin. se trga; (o drugih pridelkih) brati, nab(i)rati, ob(i)rati, zb(i)rati: tus Plin., purpureosque metunt flores et flumina libant summa leves O. nabirajo med iz škrlatnih cvetk; meton. = prebivati kje: qui Batulum metunt Sil.; pren.: ut sementem feceris, ita metes Ci., sibi quisque ruri metit Pl. vsakdo gleda na svojo korist, mihi istic nec seritur nec metitur Pl. od tega nimam nobene koristi, to me nič ne briga.

Opomba: Prvotni pravilni pf. messuī: Ca. ap. P. F., Prisc., M.

metopa -ae, f (gr. μετόπη) arhit. t.t. vmesna vglobitev (izdolbina), „medglobje“ = kamnita plošča med triglifoma (kamniti plošči, okrašeni s tremi navpičnimi žlebiči) dorskega friza (del antičnega templja med arhitravom in zatrepom), navadno plastično okrašena: Vitr.

Mētropolis², acc. -im, abl. -ī, f (Μητρόπολις) Metrópolis (Metrópola) ime več mest, poseb. mesto v Tesaliji med Farzalom in Gomfi: C., L. — Od tod preb. Mētropolītae -ārum, m (Μητροπολῖται) Metropolíti: C.; adj. Mētropolītānus 3 metrópolski, metropolítski, metropolitánski: campus L.

mí we; (kralj o sebi) ourself; (= meni) (to) me

mí sami we ourselves
med nami (povedano) between ourselves

mí | mé (nas) pron.

1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

midst¹ [midst] samostalnik
sredina (samo s predlogi)

in the midst of v sredi, med
in our midst med nami

miga ženski spol (krušna) drobtina, krušna sredica; notranja vsebina

es la miga to je glavna stvar
eso tiene (su) miga to ima svoj pomen (smisel); to ni tako enostavno
de poca miga nepomemben
migas (de pan) pražene drobtine
hacer migas zdrobiti, zmrviti
hacer buenas migas razumeti se med seboj

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

Milch, die, (-, ohne Plural/Fachsprache:-e/n/) mleko; Tierkunde bei Fischen: mleč; Pflanzenkunde mleček; figurativ Milch und Honig med in mleko (fließen cedita se) ; wie Milch und Blut cveteč

milk¹ [milk] samostalnik
mleko
botanika mleček
mineralogija motnost (v diamantu)

this accouuts for the milk in the cocoanut to objasni zadevo
figurativno milk for babes literarna plaža
there's no use crying over spilt milk po toči zvoniti je prepozno
what's flurried your milk? kaj te je tako razburilo?
milk and honey med in mleko, obilje
the milk of human kindness človeška dobrota
new milk sveže mleko
skim milk posneto mleko
whole milk neposneto mleko

millstone [mílstoun] samostalnik
mlinski kamen, žrmelj

hard as the nether millstone trd ko kamen, neusmiljen
figurativno between upper and nether millstone med mlinskimi kamni
to have a millstone about one's neck imeti težko življenje
to see into a millstone vse spregledati, ironično slišati travo rasti
to weep millstones jokati brez solz

mineralen pridevnik
1. (o rudnini) ▸ ásványiIzolacija iz mineralnih vlaken je položena nad stropom v zadnji etaži. ▸ Az ásványi rostokból készült szigetelő anyagot a legfelső emelet mennyezete fölé építették be.Po določbi 3. člena Zakonu o rudarstvu med mineralne surovine sodi tudi lapor. ▸ A bányászatról szóló törvény 3. cikke szerint a márga is az ásványi nyersanyagok közé tartozik.Na rodovitnost zemlje med drugimi dejavniki vpliva tudi mineralna sestava tal. ▸ A talaj termőképessége más tényezők mellett a talaj ásványi összetételétől is függ.
Povezane iztočnice: mineralno gnojilo

2. (o hranilih) ▸ ásványiBreskve vsebujejo veliko mineralnih snovi in vitaminov. ▸ Az őszibarack sok ásványi anyagot és vitamint tartalmaz. Mineralne zaščitne kreme redkeje povzročajo alergije. ▸ Az ásványi védőkrémek ritkábban okoznak allergiát.

ministrstv|o srednji spol (-a …) das Ministerium (gospodarsko Wirtschaftsministerium, kmetijsko Landwirtschaftsministerium, za družino Familienministerium, za kulturo Kulturministerium, notranje Ministerium des Inneren, Innenministerium, za promet Verkehrsministerium, za trgovino Handelsministerium, za vzgojo, šolstvo Erziehungsministerium, za zunanje zadeve Außenministerium, obrambno Verteidigungsministerium, za pravosodje Justizministerium)
med ministrstvi interministeriell

minnow [mínou] samostalnik
zoologija ime za več vrst majhnih rečnih rib; pezdirk

Triton among the minnows najpomembnejši med nepomembnimi