Franja

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

takoj [ó]

1. sofort, gleich, sogleich

2. kaj storiti: unverzüglich, umgehend

3. (brez obotavljanja) ohne Verzug, ohne Aufschub, auf Anhieb

4. krajevno: gleich (takoj pri vhodu gleich am Eingang)

5.
takoj! Moment!

6.
takoj ko sobald

takój

A) adv.

1. subito, all'istante, immediatamente; ipso facto:
dajte mi kozarec. Takoj! mi passa il bicchiere? Subito!, Seduta stante!
rekel mu je, ukazal mu je, naj se takoj pobere gli ordinò di andarsene ipso facto
trg. plačati takoj (ob prejetju blaga) pagare a pronta cassa

2. (v zelo kratkem času) subito, presto:
hitro so hodili in takoj so bili na vrhu camminarono veloci e così furono presto sulla cima

3. subito, rapidamente:
meso se takoj pokvari la carne si guasta rapidamente

4. pren. (v neposredni bližini, tik) subito:
takoj za hišo je gozd il bosco è subito dietro la casa

B) takoj ko konj. (non) appena:
takoj ko jo je videl, mu je bila všeč non appena la vide, gli piacque

takój

I. prisl. imediat

II.
□ takoj ko îndată ce, odată

takrat

1. prej: damals, zu jener Zeit
od takrat seitdem, seither
prav takrat ebendann

2.
takrat in takrat zu der und der Zeit

3.
takrat ko (gerade) als

takràt

A) adv.

1. allora:
takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
do takrat fino allora, sino allora

2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare

tamen, adv., protivna členica (tam)

I. v poreku, in sicer

1. če je prorek dopusten (koncesiven) = vendar, vendarle, kljub temu, ipak: quamquam abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., quamvis nihil sapias, tamen tibi nihil potest (sc. ibi) esse iucundum Ci., tuas litteras, etsi iure poteram, tamen non proferam Ci., cum hostes sint omnium, tamen instituunt sibi amicos Ci., quod ut (= vzemimo, da … ) sciret Milo, suspicari tamen debuit Ci., etsi praeter opinionem res accĭderat?, tamen … N., quae tametsi animus aspernabatur, tamen imbecilla aetas ambitione corrupta tenebatur S., licet tibi significarim, tamen intellego … Ci., cum ea ita sint, tamen si obsides sibi dentur … C.; tamen se okrepi z nihilo minus: Ci.

2. če je prorek pogojen (kondicionalen) = vendar, vendar vsaj, vendar gotovo: quae si dicam, tamen infirmare non possis Ci., si indicium facio, interii; si taceo [interii] tamen Pl., si nullus erit pulvis, tamen excute nullum O.; pogosto ima porek vprašalno obliko; v tem primeru stoji tamen sam ali pa se mu privesi enklitični -ne: si quinque hominum milibus locus quaeritur, tamenne patiemini firmari opes? Ci., si testium studium cum accusatore sociatum est, tamenne isti testes habebuntur? Ci. —

II. v začetku novega samostojnega stavka. Tedaj je stavek s tamen, ki ima tu pomen pa vendar, ali vendar, porek k dopustni misli, ki jo je treba povzeti iz prejšnjega stavka; ta misel je

1. ali res izražena: accusatus capitis absolvitur; multatur tamen pecuniā N. = quamvis absolvatur, tamen … , multa sunt falsa, iudices, quae tamen argui suspicione possunt Ci.; tamen se okrepi s tam, sed, verum, et, at: hi non sunt permolesti; sed tamen insident et urgent Ci., nihildum suspicabantur, verum tamen providebant Ci., horum ille nihil egregie praeter cetera studebat, et tamen omnia haec mediocriter Ter.; tamen na začetku stavka: tamen, contemptus abs te, habui in memoriā Ter.; ko se obenem upošteva čas, se tamen sloveni z vendar(le), naposled, naposled vendar(le): totum percensuit orbem ossa requirens; reperit ossa tamen O., mors cuius diu occultata fuit; re tamen cognitā Iust., reperit ossa tamen O., mors eius diu occultata fuit: re tamen cognitā Iust. Pomni poseb. neque tamen = (pa) vendar ne: laudabat philosophos nescio quos, neque eorum tamen nomina poterat dicere Ci.

2. ali pa jo je treba v mislih dostaviti, in sicer
a) v odgovorih; tamen takrat pomeni in vendar, vendar tudi: Pl.
b) v začetku nove periode, ko je tamen in vendar, ipak: tamen a malitiā non discendis? Ci. ep.
c) v zvezi s si vendar če, če le, in z nisi vendar če ne, če le ne, če morda ne: aliqua et mihi gratia ponto est: si tamen spuma fui O., circa me tantum benignitate nimiā modum excessit: nisi quod tamen poëtis mentiri licet Plin. iun.

tan ljudsko= tanto

en tan (y mientras) medtem, tačas; dokler, medtem ko
tan fue así que... prišlo je tako daleč, da ...

tanto²

A) avv.

1. tako, toliko:
non studiare tanto ne študiraj toliko!

2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

3. zelo, mnogo:
ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

4. toliko, le:
facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

5.
quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

B) cong.

1. vendar, pa, saj (protivno):
puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

2. saj (sklepalno):
non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!

tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako

tanto cuanto toliko kot
tanto más toliko bolj
con tanto mayor rapidez toliko hitreje
tanto mejor toliko bolje
tanto menos toliko manj
¡tanto monta! je enako!
con tanto que če le
dos veces tanto dvakrat toliko
en(tre) tanto med tem
en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
¡esté V. al tanto! pazite!
ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel

taureau [tɔro] masculin bik

cou masculin de taureau bikovski vrat
course féminin, combat masculin de taureaux bikoborba
avoir une force de taureau biti močan ko bik
prendre le taureau par les cornes zgrabiti bika za roge, figuré odločno se spoprijeti s težavo; astronomie bik, drugi znak v zodiaku

teči kot švicarska ura stalna zveza
(odlično delovati ali potekati) ▸ úgy jár, mint egy svájci óra, úgy működik, mint egy svájci óra
Na splošno bi lahko zagotovili, da bo motor še dolgo tekel kot švicarska ura. ▸ Általánosságban kijelenthetjük, hogy a motor még hosszú ideig úgy működik, mint egy svájci óra.
Ko postaviš tako velik ansambel na oder, morajo stvari teči kot švicarska ura. ▸ Amikor egy ekkora zenekart a színpadra állítasz, a dolgoknak úgy kell működniük, mint egy svájci óra.
Sopomenke: delovati kot švicarska ura

tedàj

A) adv.

1. allora:
ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
ravno tedaj ko proprio quando
do tedaj sino allora

2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
kje je tedaj? dov'è allora?

B) tedàj konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai

tegob|a [ô] ženski spol (-e …) medicina die Beschwerde (starostna Altersbeschwerde, srčne Herzbeschwerden), das Gebrechen
brez tegob beschwerdefrei
ko ni tegob die Beschwerdefreiheit

tekma samostalnik
1. (športna prireditev) ▸ mérkőzés [v ekipnih športih] ▸ verseny [v posamičnih športih] ▸ meccsVzdušje na tekmi je bilo enkratno. ▸ A mérkőzésen nagyszerű volt a hangulat.
Prireditelji tekem alpskih smučarjev in smučark za svetovni pokal znova niso imeli sreče z vremenom. ▸ A férfi és női alpesi sízők világkupaversenyeinek szervezői ismét nem voltak szerencsések az időjárással.

2. (merjenje v uspešnosti) ▸ verseny, versenyfutás, játszmaPred leti se je med izdelovalci mobilnih telefonov in izdelovalci osebnih računalnikov začela tekma za prevlado na trgu. ▸ Néhány évvel ezelőtt a mobiltelefon- és a PC-gyártók között versenyfutás kezdődött a piaci fölényért.Med njima se vname tekma za dekletovo naklonjenost. ▸ Versenybe szállnak a lány kegyeiért.

3. (o volitvah) ▸ versenyTrgi so bili v minulem tednu povsem pod vplivom ameriške predsedniške tekme. ▸ A piacokat teljes mértékben a múlt heti amerikai elnökválasztási verseny befolyásolta .
Obljube, kako bo mesto res zaživelo in delovalo v prid meščanov in meščank, so začele deževati jeseni, ko se je začela tekma za županski stolček. ▸ Ősszel, a polgármesteri székért folytatott verseny kezdetén kezdtek záporozni az ígéretek arról, hogy miként fog a város valóban feléledni és a polgárok javát szolgálva működni.

4. (o boju s pojavom) ▸ versenyfutás, versenyZdravniki smo vselej v tekmi s časom. ▸ Mi, orvosok folyamatosan versenyt futunk az idővel.

tēmpo m

1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno

4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja

5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba

6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije

7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

9. del (predstave)

10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve

12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa

14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno

15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas

temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

à temps o pravem času, pravočasno
au temps jadis nekoč, nekdaj
avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
avec le temps sčasoma, v teku časa
du temps que ko
dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
dans peu de temps kmalu, v kratkem
de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
de tout temps od nekdaj, vedno
ces derniers temps zadnje čase
depuis quelque temps že nekaj časa
du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
en ce temps v tistem času, tisti čas
en même temps istočasno, hkrati
en peu de temps hitro
en son temps svoj čas
en deux temps, trois mouvements zelo hitro
en temps normal v normalnem času
en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
en un rien de temps hitro, v hipu
en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
entre temps med tem
par le temps qui court dandanes, v teh časih
par un beau temps pri lepem vremenu
(sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
la plupart du temps skoraj vedno
pour un temps nekaj časa, začasno
sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
tout le temps ves čas, neprestano
temps d'arrêt odlog, zamuda
temps à averse naliv
un temps de chien pasje vreme
temps d'épreuve preskusna doba
temps du lieu krajevni čas
temps lourd soparno vreme
les temps modernes novi vek
temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
temps passé preteklost, nekdanjost
temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
temps de pluie deževje
temps de pose (photographie) čas osvetlitve
temps prohibé doba prepovedi lova
temps record rekorden čas
temps pour réfléchir čas za premislek
temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
temps solaire sončni čas
le bon vieux temps dobri stari časi
caractère masculin général du temps vremensko stanje
emploi masculin du temps urnik
épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
avoir le temps utegniti, imeti čas
n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
le temps s'éclaircit vreme se jasni
être de son temps iti s časom, biti sodoben
il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
il est grand temps skrajni čas je
il n'est que temps čas je že
se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
avoir fait son temps odslužiti
ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
gagner du temps pridobiti na času
perdre du temps, le temps čas izgubljati
prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
prenez votre temps! nič ne hitite!
le temps presse čas pritiska, mudi se
prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
tromper le temps (dolg)čas preganjati
tuer le temps čas ubijati
chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane

tempus¹ -oris, n (morda sor. s templum; gl. templum)

1. del časa, čas, doba, obdobje, razdobje: tempus anni C., Plin. = tempus caeli Lucr. in v pl. tempora anni Lucr. letni čas(i), hibernum tempus anni Ci., saevitia temporis S. letnega časa = zime, diei tempus Ter., extremum tempus diei Ci., matutina tempora Ci. zgodnje (rane, jutranje) ure, tempus ponere in re Ci. čas razdeliti (porazdeljevati) za kaj, annuum mihi tempus (rok, odlog) des N., ubi tempus tibi erit Ter. ko boš imel čas, ko boš utegnil, kadar utegneš, non est mihi tempus H. nimam časa, ne utegnem; occ.
a) čas (kot gram. t.t.): Varr., Q.
b) mera, kvantiteta, časomerje, prozodija: Ci., Q., (sc. scriptis) si eripias tempora certa modosque H. Pogosto adv., in sicer v abl.: tempore O. sčasom (s časom), sčasoma, hoc, illo, eo tempore (= id temporis), omni, brevi tempore Ci. idr.; v zvezi z raznimi praep.: ad tempus Ci. idr. = in tempus O., T. za nekaj časa, za trenutek (naspr. in perpetuum), ad hoc tempus C. doslej, in tempus praesens Ci. (za) zdaj, zaenkrat, in omne tempus Ci. za vselej, za vedno, in reliquum tempus C., Ci. (za) v prihodnje, ex quo tempore Ci. odkar, per idem tempus Ci., prav tačas, prav v tem času, ad tuum tempus Ci. do tvojega časa, do tvoje dobe, do tvojega konzulovanja. S subjektnim gen.: temporibus (tempore) Neronis T. v času (za časa) Nerona, v času (za časa) Neronove vladavine; z objektnim gen.: Sen. rh., Sen. ph. idr., aliud tempus est petendi, aliud persequendi Ci.

2. occ.
a) pravi (pripraven, primeren, ugoden) čas (trenutek), priložnost, prilika: occasio et tempus Pl., tempus rei gerendae dimittere N., tempus proelii committendi Ci., tempore dato N., T. ob primerni priložnosti, cum magistratuum creandorum tempus esset L., alienum tempus est mihi tecum expostulandi, purgandi autem mei necessarium Ci., tempus est cedendi et abeundi Gell., loquendi tempus Vell.; tempus est (zadnji, skrajni) čas je: z inf.: dicere Ci., maiora conari L., finem facere N.; z ACI: tempus est maiores exercitus parari N., tempus est iam hinc abire me Ci., tempus est te revisere molestias nostras Plin. iun.; tempus fuit (erit) s cum (z ind.): Ci.; s cj.: Ter., Varr., Ci., V.; s konsekutivnim stavkom: videtur tempus esse, ut eamus ad forum Pl., tempus maxime esse (da je že skrajni čas), ut domum eat Pl., non id tempus esse, ut merita tantummodo exsolverentur L. Pomni poseb.: ad tempus Ci. = per tempus Pl. = suo tempore Ci. ali in tempore Ter. ali (večinoma pesn. tudi samo) tempore Pl., Ci., O., Ph. ob pravem času, za časa, pravočasno; v enakem pomenu tudi loc. temporī Ca., Ci. ali (po starejši sklanjatvi tempus, *temperis) temperī Kom.; tudi (abl.) tempore Pl., Gell.; s komp. temperius (temporius N. fr., Col.) bolj zgodaj (rano, zarana), prej: modo surgis temperius, modo serius incidis undis O., temperius fiat Ci., ante tempus Ci. pred pravim (primernim, običajnim) časom, predčasno, post tempus venire Pl. prepozno.
b) hud (neugoden, neprimeren, neprijeten, neugoden) čas, nezgoda, nesreča, nevarnost, usoda, žalosten (težaven, nevaren) položaj, žalostne (težavne, nevarne) razmere ali okoliščine: hoc in tempore nulla civitas Atheniensibus auxilio fuit N., o tempus miserum atque acerbum provinciae Siciliae Ci., temporibus rei publicae exclusi Ci., omne meum tempus amicorum temporibus transmittendum (posvetiti stiskam prijateljev) putavi Ci., neque poëtae tempori meo (moji nesreči = mojemu pregnanstvu) defuerunt Ci., scripsi de temporibus meis Ci. o svoji usodi.
c) (časovne) razmere, okoliščine, okolnosti, položaj: homo haud sane temporum Ci. nikakor ne kos svojemu položaju, ki ne zna presoditi okoliščin, orationes sunt temporum Ci. se ravnajo glede na okoliščine (razmere), glede na razvoj dogodkov; tempori (temporibus N.) servire Ci. ep. vda(ja)ti se v razmere (položaj), kloniti pod okoliščinami (razmerami), prepustiti se položaju (razmeram, okoliščinam), in hoc tempore Ci. ali in tempori cedere Ci. ep. uklanjati se razmeram, ravnati se po okoliščinah, tali tempore L. v takih razmerah (okoliščinah), v takem položaju, ad tempus Ci. ali pro tempore S., C. ali ex tempore (npr. consilium capere) Ci. po okoliščinah, glede na okoliščine, po potrebi, kakor so okoliščine nanesle, glede na razmere (položaj); od tod: ex tempore dicere Ci. nemudoma, neutegoma, z mesta, nepripravljen, brez priprave, improvizirano = ekstemporirati; temporis causa Ci. v sili časa (trenutka), pod težo trenutka (položaja, razmer).

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

Termindruck, der, časovni pritisk, priganjanje roka; unter dem Termindruck ko je priganjal rok, ko se je bližal rok