Franja

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

cheat² [či:t]

1. neprehodni glagol
goljufati, varati

2. prehodni glagol
ogoljufati; prevarati; preživljati

to cheat (out) of s.th. z goljufijo kaj pridobiti
to cheat the time preživljati čas
pogovorno to cheat the worms ozdraveti po hudi bolezni, zlizati se
to cheat the gallows rešiti se vislic

check³ [ček] samostalnik
ustavitev, ovira, prekinitev
ameriško ček; račun; vstopnica; nalepni listek, etiketa; kupon; žeton; kontrola
množina kockasto blago; špranja

ameriško certified check od banke overjen ček
check please! plačati, prosim
to hand (ali pass) in one's checks umreti
to have a check upon s.o. krotiti koga
to hold (ali keep) in check zadrževati koga
to keep a check on s.th. imeti kaj pod kontrolo

chemise [šəmiz] féminin srajca; technique ovoj, omot, prevleka; knjižni ovitek; mapa

chemise de dossier platnice (mapa) za spise
chemise de sport, de nuit športna, nočna srajca
chemise lacoste srajca z odprtim ovratnikom
chemise de maille (histoire) železna srajca
chemises brunes nacistične polvojaške formacije
chemises noires črne srajce, fašisti
chemise rouges garibaldinci
en bras, en manches de chemise v sami srajci, brez suknjiča
nègre masculin en chemise vrsta čokoladne jedi, slaščice
changer de quelqu'un, de quelque chose comme de chemise često koga, kaj menjati
donner jusqu'à la dernière chemise do poslednje stvari vse dati
laisser dans une affaire jusqu'à sa dernière chemise vse izgubiti pri neki stvari
mettre, passer, enfiler sa chemise obleči si srajco
ôter, enlever, retirer sa chemise sleči si srajco
(populaire) ils sont comme cul et chemise sta neločljiva
se soucier de quelque chose comme de sa première chemise toliko se brigati za kaj kot za lanski sneg
vendre sa chemise vse svoje prodati za plačilo dolgov

chercher [šɛrše] verbe transitif (po)iskati; skušati, stremeti, prizadevati si

chercher à faire quelque chose skušati kaj napraviti
aller, venir chercher quelqu'un, quelque chose iti po, priti po koga, po kaj
(familier) chercher quelqu'un (figuré) zbadati koga, izzivati
chercher aventure iskati dogodivščin
chercher fortune iskati srečo
chercher des histoires à quelqu'un komu težave povzročati, (sodnijsko) klicati koga na odgovornost
chercher des mots croisés reševati križanko
chercher querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) nekaj nemogočega zahtevati, zaman si dajati dela in truda
faire, envoyer chercher quelqu'un, quelque chose poslati po koga, po kaj
chercher la petite bête biti pikolovski
chercher des poux à la tête de quelqu'un (figuré) grajati kaj na kom, po šolsko ravnati s kom
chercher midi à quatorze heures iskati težave, kjer jih ni, komplicirati zadevo
qu'allez-vous chercher là (populaire) kako pridete na to?
ça va chercher dans les mille francs to bo stalo okoli 1000 frankov
le bien cherche le bien kjer (že) kaj je, pride še kaj zraven
il l'a cherché, c'est bien fait pour lui! iskal je to (nesrečo, zlo ipd), prav mu je!

chetichēlla
alla chetichella avv. skrivaj, potihoma:
andarsene alla chetichella neopaženo oditi
svignarsela alla chetichella skrivaj jo popihati
fare qcs. alla chetichella kaj narediti potihoma

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

chicaner [šikane] verbe intransitif, verbe transitif šikanirati, nagajati (quelqu'un komu); sitnariti, delati sitnosti; pričkati se brez vzroka (quelqu'un sur quelque chose s kom o čem); mučiti z malenkostmi, jeziti, zaplesti v pravdo; iskati prepira; nagajati iz zlobe

se chicaner prepirati se, nagajati si
cela me chicane to me muči, vznemirja, skrbi
chicaner quelque chose à quelqu'un skopuško komu kaj kratiti; spodbijati
on lui chicane ses frais de déplacement delajo mu sitnosti zaradi selitvenih stroškov

chill¹ [čil] samostalnik
mraz, hlad, ohladitev
tehnično kaljenje
tehnično kalup za kovinske odlitke
medicina mrzlica, prehlad
figurativno hladnost, neprijaznost; potrtost

to take the chill off s.th. pogreti kaj
to catch a chill prehladiti se
to cast a chill over (ali on) one's humour spraviti koga v slabo voljo, potreti ga
it gives me a chill zona me spreletava
chills and fever malarija
water with the chill off mlačna voda

choix [šwa] masculin izbira, izbor; možnost izbire

de choix izbran, prvovrsten
de tout premier choix najbolj izbran
de mon (ton, son et caetera) choix po svoji izbiri
au choix na izbiro, po volji
sans choix brez izbire
choix de la profession izbira poklica
choix de disques de musique classique izbor plošč klasične glasbe
n'avoir pas le choix ne imeti izbire
faire choix de quelqu'un, de quelque chose izbrati koga, kaj
faire un bon, mauvais choix dobro, slabo izbrati
porter, arrêter son choix sur quelqu'un, quelque chose koga, kaj izbrati
n'avoir que l'embarras de choix imeti v izobilju in biti v zadregi za izbiro

choose^* [ču:z]

1. prehodni glagol (between)
izbrati, izbirati, izvoliti si; hoteti; raje imeti

2. neprehodni glagol (between)
imeti na izbiro; blagovoliti

there is not much to choose between them oba sta enaka
I cannot choose but nujno moram, prisiljen sem, ne morem si kaj, da ne bi
to pick and choose skrbno izbirati

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

chuchoter [-šɔte] verbe intransitif šepetati; šušljati; šelesteti (listje)

chuchoter quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho zašepetati

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

cíkati (namigovati) to hint (na at); to allude, to make an allusion (na to)

ne vem, na kaj cikate I don't know what you're getting (ali driving) at
vino cika the wine tastes sour

cíkati s'aigrir, surir ; (o vinu) piquer, devenir sur (ali aigre)

(figurativno) cikati na kaj faire allusion à, laisser entendre

cíljati (-am) imperf. pog. puntare, mirare a:
pren. ciljati na koga alludere a qcn.
pren. ciljati na kaj ambire, appetire a qcs.
pren. ciljati visoko mirare alto

circumagō, agere -ēgī -āctum

1. okoli voditi, obrniti (obračati), vrteti: suovetaurilibus circumaguntur verres, aries, taurus Varr., in adorando totum corpus c. Plin. celo telo sključiti = do tal pripogniti; circumagi (o sužnju) osvoboditi (osvobajati) se, ker je gospodar na forumu prijel sužnja za desnico in ga vodil okrog, v znamenje, da je osvobojen, pren.: Sen. ph.; med. circumagi ali refl. circumagere se vrteti se, obrniti (obračati) se: chamaeleonis oculos ipsos circumagi totos tradunt Plin., collum circumagit se Plin., rotunda, quae perpetuo diebus ac noctibus vice mundi circumageretur Suet.

2. occ.
a) circumagere aliquid vleči se okoli česa, obsegati kaj: Aegaeum pelagus... terras... magno ambitu... circumagit Mel.
b) c. aliquem aliqua re obda(ja)ti koga s čim: eos muro circumegit Lact., erat pallio circumactus M. ogrnjen, solis... caput radiis perfusum circumactumque M.
c) c. aliquid kaj okrog potegniti, izpeljati: aratro circumagebant sulcum Varr.
č) circumagere se ali circumagi (v loku, okrog) se vleči, se razprostirati: circumagente se terrarum fronte in occasum Plin., conchae in orbem circumactae Plin. krožno zavite, circumacta curvataque litora Plin. iun.

3. v loku voditi = obrniti (obračati), kreniti, zasukati: equos L., Cu., hastas in venientem ex transverso hostem L., aciem, signa L. vojsko zasukati, circumagi in frontem Cu. poravnati se, c. navem in proram Plin., corpora, unde clamor acciderat T., se ad dissonos clamores L., quacumque classis se circumegerat L., circumagente se vento L. ker se je sprevrgel; preg.: circumagetur hic orbis L. potegnil bo drug veter; pren.: quo te nunc circumagas? Iuv. kam se boš zdaj obrnil? kako se boš zdaj branil? hic paulum circumacta fortuna est Fl. se je obrnila; c. alvum, vesicam Plin. v nered spraviti.

4. pren.
a) (o času) circumagi ali se circumagere tek dovršiti, preteči, miniti: Lucr., Plin. iun., nobis in ipso apparatu annus circumactus est L., aestas se circumegit L., circumactis decem et octo mensibus L. po preteku, triennio circumacto Plin.
b) (o duhu, srcu) dovesti (dovajati) na druge misli, preveriti (preverjati): rumoribus vulgi circumagi L., alieni momentis animi circumagi L., una voce circumegit et flexit Suet., universum prope genus humanum in se c. Plin. na svojo stran spraviti.
c) o drugih abstr.: volubili orbe circumagi Plin. iun. v hitrem menjavanju vrstiti se.

5. v pass. da(ja)ti se od kraja do kraja voditi, gnati, tirati, vlačiti: nil opus est te circumagi H. z menoj pohajati, huc illuc clamoribus circumagi T.

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.