Franja

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones

beséda mot moški spol , parole ženski spol , vocable moški spol

besedo ima predsednik la parole est au président
z eno besedo (povedano) en un mot, bref, en somme
častna beseda parole ženski spol d'honneur
mož beseda homme de parole
moška beseda parole d'honnête homme
ne držati besede, besedo snesti manquer à sa parole
držati besedo tenir sa parole (ali sa promesse)
ne črhniti besede ne souffler mot
prijeti koga za besedo prendre quelqu'un au mot
zadnja beseda še ni bila izrečena le dernier mot n'a pas encore été dit
prositi (za) besedo demander la parole
to ni vredno besede ça ne vaut pas la peine d'en parler
nobene besede več! pas un mot de plus!
prazne besede des paroles vaines, des mots, des paroles, des phrases
dar besede don moški spol de la parole ali de l'élocution
pozdravne besede allocution ženski spol de bienvenue
zadnje besede obtoženca dernière déclaration
vzeti besedo retirer la parole
predati besedo passer la parole
verjeti na besedo croire sur parole
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
z drugimi besedami en d'autres termes, autrement dit
po besedah d'après, au dire de …
ne najdem besed je ne trouve pas de mots pour …
seči v besedo couper la parole, interrompre
svoboda besede liberté ženski spol de parole
tehniška beseda language moški spol technique
zadnja beseda mode le dernier cri de la mode
modna beseda mot à la mode (du jour ali en vogue)
brez besede sans mot dire, sans souffler mot, muet d'étonnement, stupéfait, interdit
ostal sem brez besede j'en suis resté interdit (familiarno baba, tout baba)
z besedo in dejanjem en paroles et en actes
mir besedi assez parlé! (ali causé!), trêve de paroles!
(svojo) besedo dati promettre, engager sa parole
besedo dati donner (ali accorder) la parole
besedo napeljati na amener la conversation sur, mettre sur le tapis (ali en discussion)
osnovna beseda radical moški spol
uvodna beseda avantpropos moški spol, préface ženski spol, introduction ženski spol
sklepna beseda épilogue moški spol, postface ženski spol, dernier mot moški spol, allocution ženski spol (ali discours moški spol) de clôture
tolažilna beseda parole ženski spol consolante (ali réconfortante), consolation ženski spol

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

beseda za obljubo palabra por palabra
dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
ustrezna beseda palabra apropiada
zastarela beseda arcaísmo m
visoko zveneče besede palabras altisonantes
častna beseda! palabra de honor!
z malo besedami en pocas palabras
z eno besedo en una palabra, en resumen
z drugimi besedami con otras palabras
z besedami (= čisto izpisano) en letras
v besedi in sliki con texto e ilustraciones
brez besed (= brez teksta) sin leyenda
dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
nobene besede več! ¡ni una palabra más!
biti mož besede ser hombre de palabra
ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
to so samo besede! palabras y nada más!
to so prazne besede son palabras vanas
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
držati (svojo) besedo cumplir su palabra
ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
imeti besedo (parlament) tener la palabra
glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
nobene besede ne reči no decir ni palabra
odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
požirati besede comerse las palabras
prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
ne priti do besede no llegar a hablar
ne pustiti do besede no dejar hablar
potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
tehtati svoje besede pesar sus palabras
vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta

besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
mile, prijazne besedice parolette gentili
ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
oditi brez besedice andarsene alla chetichella
ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
niti besedice več! zitto, non una parola di più!
nikomur niti besedice! acqua in bocca!

Bett, das,

1. postelja, zu Bett bringen spraviti v posteljo, dati spat; zu Bett gehen iti spat; das Bett hüten ležati (bolan); aufs Bett gefesselt priklenjen na posteljo; ins Bett gehen iti v posteljo; das Bett machen postlati, postiljati; figurativ sich in das gemachte Bett legen usesti se v pripravljeno gnezdo

2. (Daunenbett) pernica

3. (Bachbett, [Flußbett] Flussbett) struga, rečno korito

4. beim Weg: Technik Metallurgie posteljica

bianco

A) agg. (m pl. -chi)

1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje

2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja

3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas

5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden

6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror

B) m

1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada

2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak

3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo

5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo

6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo

7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

11. belo vino

12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

bière² [bjɛr] féminin krsta

mettre en bière dati v krsto
descendre la bière au fond de la fosse spustiti krsto v jamo

bilancia f (pl. -ce)

1. tehtnica:
bilancia di precisione precizijska tehtnica
bilancia automatica avtomatična tehtnica
bilancia analitica analitična tehtnica
bilancia a molla vzmetna tehtnica
bilancia romana rimska tehtnica
dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia prevesiti, nagniti eno stran tehtnice
porre sulla bilancia pren. dati na tehtnico, pretehtati
bilancia di Archimede, bilancia idrostatica hidrostatična tehtnica

2. ekon. bilanca:
bilancia commerciale trgovinska bilanca
bilancia dei pagamenti plačilna bilanca

3. astr. tehtnica

4. ravnotežje (tudi pren.):
ago della bilancia ( tudi pren.) jeziček na tehtnici

5. gradb. pomožni oder

6. štirioglata ribiška mreža

bind^*1 [baind]

1. prehodni glagol
povezati, vezati; prisiliti; obrobiti, okovati; potrditi, ratificirati
medicina ustaviti (drisko); oviti, ovenčati; naložiti

2. neprehodni glagol
strditi se
medicina ustaviti se; obvezati se

to bind s.o. as apprentice dati koga v uk
to bind the bargain potrditi kupčijo

biográfski (-a -o) adj. (življenjepisen) biografico:
biografski podatki dati biografici
biografski leksikon dizionario biografico

birra f

1. pivo:
birra chiara, bionda svetlo pivo
birra scura črno pivo
birra alla spina odprto, točeno pivo

2. pren.
a tutta birra pog. jadrno, z vso hitrostjo
dare la birra a qcn. dati komu vetra, pokazati komu (na športnem tekmovanju)

biserovinast (-a, -o) iz biserovine: Perlmutt- (gumb der Perlmuttknopf)
biserovinaste barve perlmuttfarben
z biserovinastim leskom perlmuttglänzend
biserovinast soj na steklu ipd.: der Lüster
dati biserovinast lesk lüstrieren
steklo z biserovinastim sojem das Lüsterglas

bisogno m

1. potreba:
avere bisogno di potrebovati
esserci bisogno di biti kaj potrebno

2. ekst. potreba, pomanjkanje, stiska:
vivere in grande bisogno živeti v velikem pomanjkanju

3. potreba (telesna, duševna):
sento il bisogno di sfogarmi moram si dati duška

4. (zlasti v pl.) evfemistično potreba:
fare i propri bisogni iti na potrebo

blagoslóv blessing; benediction; arhaično benison

to je blagoslóv z neba it's a blessing from heaven
to je pravi blagoslóv (figurativno) it is a godsend (zame to me)
dati svoj blagoslóv to give one's blessing
to je bil pravi blagoslóv (figurativno) that was a blessing indeed
pravi blagoslóv je, da je včeraj deževalo yesterday's rain was a real godsend
podeliti komu svoj blagoslóv to give someone one's blessing
zdravje je največji blagoslóv health is the greatest of blessings

blagoslóv benedición f

biti pravi (božji) blagoslov ser una benedición (de Dios)
dati svoj blagoslov echar la benedición (a)

blagoslòv (-óva) m

1. rel. benedizione:
dati blagoslov dare, impartire la benedizione
apostolski blagoslov benedizione apostolica
zvoniti k blagoslovu suonare a vespro

2. ekspr. benedizione:
ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa

3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma

4. etn.
hišni blagoslov immagine benedetta

blanc [blɑ̃] masculin belina, bela barva; belo vino; typographie razmik med vrstami; vmesni prostor, prazno mesto; beljak; botanique plesen; commerce belo blago

blanche féminin, musique polovična nota; bela biljardna krogla
blanc de blancs belo vino iz belega grozdja
blanc de ceruse svinčena belina
blanc de chaux apníca, belilo
blanc de fard bela šminka
blanc de poulet belo piščančevo meso
blanc d'œuf beljak
blanc des yeux beločnica
chèque masculin en blanc blanko ček
mets masculin au blanc jed z belo omako
magasin masculin de blanc trgovina s perilom
quittance féminin en blanc neizpolnjena pobotnica
signature féminin en blanc blanko podpis
aborder quelqu'un de but en blanc koga meni nič tebi nič nagovoriti
battre des blancs en neige delati sneg iz beljakov
chauffer à blanc razbeliti, figuré koga do besnosti razdražiti
écrire noir sur blanc napisati črno na belo
être vêtu de blanc biti belo oblečen
se manger le blanc des yeux izpraskati si oči, spreti se
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux komu ostro v oči pogledati
rougir jusqu'au blanc des yeux zardeti do ušes
saigner quelqu'un à blanc (figuré) komu kri izsesati, uničiti ga
signer en blanc un chèque podpisati ček in bianco
tirer à blanc slepo streljati, dati svarilen strel

blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

armes féminin pluriel blanches hladno orožje
bal masculin blanc dekliški ples
bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
coupe féminin blanche poseka
gelée féminin blanche ivje, slana
mal masculin blanc zanohtnica
mariage masculin blanc navidezen zakon
nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
pain masculin blanc bel kruh
viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
vin masculin blanc belo vino
vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
blanc comme neige snežno bel, čist
devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte