Franja

onion¹ [ʌ́njən] samostalnik
botanika čebula
aeronavtika svetlobna raketa
sleng Bermudčan
sleng glava, buča

sleng off one's onion ne čisto pri pameti
to use an onion handkerchief delati se žalostnega
pogovorno to know one's onion spoznati se na svoj posel

opatija abbey

opatíjski of (ali belonging to) an abbey

opazováti to observe, to watch, to eye; to contemplate; to keep watching (ali perceiving)

opazováti koga to keep an eye on someone
ali nas ne opazujejo? aren't we being watched?

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

operácija medicina surgical operation, operation

operácija na medicina operation for
napraviti, izvesti operácijo medicina to perform an operation
finančna operácija financial transaction
vojaške operácije operations pl, troop movements pl (oziroma movement of ships)
podvreči se operáciji medicina to undergo an operation
moram iti na operácijo I must undergo a surgical operation, I must be operated on, pogovorno I've got to have an operation

operation [ɔpəréišən] samostalnik
delovanje, učinkovanje (on na)
pravno veljavnost
tehnično postopek, pogon, delo (pri stroju), ravnanje, potek
medicina, vojska, matematika operacija
ekonomija špekulacija, finančna transakcija

pravno by operation of law po zakonu
chemical operation kemični proces
medicina the operation on (ali for) operacija (česa)
to perform an operation operirati
to undergo an operation dati se operirati
to come into operation dobiti veljavo, začeti delati
to be in operation biti v pogonu, veljati
to put (ali set) in (out of) operation spraviti v pogon (iz pogona)
ready for operation pripravljen za pogon, v redu

operieren operirati (an na; mit z)

opinion [əpínjən] samostalnik
mnenje, nazor, domneva, prepričanje, presoja
pravno obrazložitev sodbe

to be of opinion that biti mnenja, da
public opinion javno mnenje
opinion poll anketa za raziskavo javnega mnenja
a matter of opinion stvar prepričanja
in my opinion po mojem mnenju
to act up to one's opinions živeti po svojih nazorih
to form an opinion of ustvariti si mnenje o
to have no opinion of misliti slabo o kom, ne ceniti

oporékati to abnegate; to contradict; to oppose (čemu something, predlogu a motion); to be opposed to; to express (ali voice) opposition to; to object (to), to repudiate, to dispute (čemu something)

glasno oporékati (ugovarjati) to raise an outcry (ali to clamour) against
temu ni kaj oporékati there is no objection to it

opozori|ti (-m) opozarjati koga: verweisen, verwarnen; zaradi kršitve reda/miru: zur Ordnung ermahnen; nase: sich bemerkbar machen
opozoriti koga na (jemanden) aufmerksam machen auf, (jemandem) einen Hinweis geben (auf), (jemanden) verweisen auf/ an
(dati misliti) (jemandem) zu denken geben

opportunity [ɔpətjú:niti] samostalnik
priložnost, prikladnost, prilika
množina možnosti

at the first opportunity ob prvi priliki
at your earliest opportunity čimprej
to afford (ali give) s.o. an opportunity nuditi komu priložnost
to seize (ali take) an opportunity pograbiti priliko
opportunity makes the thief priložnost naredi tatu

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

opravíčiti to excuse; to exculpate

ne skušaj ga opravíčiti! do not try to excuse him!
to ne opravičuje njegove odsotnosti that does not excuse his absence
opravičite me zaradi moje odsotnosti! excuse me for my absence!
opravíčiti koga, opravíčiti komu odsotnost to excuse someone, to excuse someone's absence
opravíčiti koga pri kom to apologize for someone to someone else
prosil je, da ga opravičijo (mu opravičijo odsotnost) he begged to be excused (from attending)
opravičen(a odsotnost) zaradi bolezni excused from attending owing to illness
opravíčiti se to excuse someone, to apologize (za, zaradi for)
pri kom to someone; to make (ali to offer) an apology (for)
dovolite mi, da se vam opravičim allow me to apologize (to you)
opravičil se je za svoje vedenje he apologized for his conduct
opravíčiti se moram, ker sem zamudil I must apologize for (zdaj) being, (prej) having been so late
to se ne da opravíčiti that allows of no excuse!, there is no excuse for it!

opráviti to do; to finish; to perform; to settle; to transact

opráviti izpit to pass an examination
opráviti posle to transact business, to get one's work (ali job) done
opráviti nekaj zasebnih zadev to attend to some private business
z njim ni lahko opráviti he is not so easily dealt with, he is an awkward customer
bom hitro opravil s teboj (figurativno) I'll deal with you in a moment
opráviti bančne posle to carry out (ali to perform) banking operations

optimístičen optimistic

optimístično prislov optimistically
prekašajoč najbolj optimístične ocene beyond the most sanguine estimate
biti optimístičen to take an optimistic view of things, to be an optimist
optimístično prikazati to present an optimistic view of things

optiō -ōnis, f (optāre iz *opiō -ĕre; prim.: optio est optatio P. F.)

1. volja, želja, svobodna volja, (svobodna) izbira, samovolja: optio haec tua est (to ti je na voljo, to imaš na voljo, na izbiro); utram harum vis condicionem accipe Pl. utro frui malis, optio sit tua Ci. izberi si sam, optionem alicui dare ali facere Ci. dati komu na izbiro, na voljo, si mihi optio daretur, utrum … an Ci., Graeci optionem Carthaginiensium (gen. possessivus h glag. faciunt) faciunt S. da sta Kartažanom na voljo, ex collegis optione a senatu datā L. dasi mu je bil senat dal na voljo izbrati si sotovariša.

2. meton. m pomočnik (ki si ga kdo izbere), pomagač: Icti., tibi optionem sumito Leonidam Pl.; poseb. kot voj. t.t. centurionov (stotnikov) pomočnik, optión, „narednik“: Varr., Veturium optionem … promissis onerat T.; prim.: in re militari optio appellatur is, quem decurio aut centurio optat sibi rerum privatarum ministrum, quo facilius obeat publica officia P. F.

optō -āre -āvī -ātum, (frequ. glag. *opiō -ĕre)

1. izb(i)rati, (iz)voliti: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Cat., Plin., Plin. iun. idr., pars optare locum tecto V., externos optare duces V., permissioque, ut ex collegis optaret, quam vellet, contra spem omnium L., Furium optavit L., illam matres optavere nurum (za snaho) V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut optet, utrum malit cervices Roscio dare, an … vitam amittere Ci.

2. (za)želeti, hoteti, zahtevati, iskati, hlepeti: Pl., Ter., Varr., V., H., Stat., Vell. idr., illam fortunam Ci., necem O., mortem Ci., Sen. ph. želeti smrt, mortem viri (o soprogi) Lact., ab dis immortalibus tot et tantas res Ci., alicui mortem L.; z zahtevnim stavkom: Ter., mihi tellus optem prius dehiscat V., crescat tum civibus opto urbs O., optemus, ut eat in exilium Ci., optavit, ut in currum tolleretur Ci., ne quis iuvenum currat velocius, optat O., fulmen optare ne se attingat S. fr., o., ut ne … Ci.; z ACI: Enn. fr., Luc. fr., Ter., Sen. rh., spero et opto nobis hanc coniunctionem voluptati fore Ci., opto redargui me Ci., optant hoc fonte prohiberi posse oppidanos Hirt.; pri istem subj. z inf.: Pl., Ter., Sen. ph., etsi dimicare optaverat Hirt., hostes perdere prius quam perire optantes L., quis tam crudeles optavit sumere poenas? V. komu je srce dalo ...?, mihi optatum illud est, in hoc reo finem accusandi facere Ci. — Od tod

1. adj. pt. pf. optātus 3 zažel(j)en, všečen, prijeten, povšeč(i): Pl., Ter., O., H., Cat., Pr. idr., o. rumor Ci., quid optatius populo Romano accidere potuit? Ci., optatissimum Ambiorigi beneficium C., illi optatissimus fuit interitus Milonis Ci., optatissime frater Ci.; adv. optātē Lamp. po volji, zažel(j)eno, povšeči; subst. optātum -ī, n kar je zažel(j)eno, želja: Ter., optatum impetrare Ci., di tibi omnia optata offerant Pl., mihi in optatis est (z inf.) Ci. želim, optata furiosorum Ci. sanjarije, sanjarjenja, „gradovi v oblakih“; adv. abl. n optātō = adv. optātē: Ci. ep., Ter., Pl., velut optato ventis coortis V. kakor na zahtevo.

2. adj. pt. fut. pass. optandus 3 ki si ga je treba želeti, želje vreden, vreden, da si ga kdo poželi: Pl., Ter., Sen. ph. idr., eis otium divitiaeque, optanda alias, oneri miseriaeque fuere S. stvari, ki si jih sicer ljudje želijo, misera quidem res, sed optanda Seleuco fuit Iust., optandum est, ut … Ci., Iust., Plin. iun. gre si želeti, želeti si je, treba si je želeti, optandum est, ut ne … Ci.; subst. pl. n: virtus, gloria atque alia optanda bonis S.

Opomba: Star. cj. pf. optassis: Pl.

opustíti to give up; to leave off; to abandon; to drop; to discontinue; to waive; to forsake; to divest oneself (of)

opustíti kajenje to give up smoking
opustíti poznanstvo to drop an acquaintance
opustíti svoj načrt to give up (ali to drop) one's plan

orbus 3 (prim. skr. arbha- majhen, slaboten, šibek, otrok, gr. ὀρφ-αν-ός sirota, got. arbi, arbja = stvnem. arbi, erbi = nem. das Erbe dediščina, starejše sl. rob suženj)

1. oropan, brez
a) roditeljev, staršev = osirotel: filii mei te incolumi orbi non erunt Ci. ep., o. patre Ter.; subst. orbus -ī, m in orba -ae, f sirota: Ter., L.
b) otrok: Ph., Q., Plin. iun., senex Ci., Cinyras O.; z gen.: Memnonis orba mei O.; z abl.: liberis L., orbus virili sexu adoptavit sibi Afr. fr.; o živalih (= gr. ἄπαις τέκνων): liberis orbae oves Pl., orbae natis suis matres (sc. agnarum) Col.; z ab: a totidem natis orba O.
c) soproga ali soproge = ovdovel: a viro O.; pesn.: orbum cubile Cat.; subst.: orbi orbaeque L. sirote in vdove.

2. metaf. sploh oropan česa, osirotel, brez česa: post Hortensii mortem orba eloquentia Ci., Sulpicius (sc. morte suā) omnem legationem orbam relinquit Ci. (ker je bil najmodrejši med poslanci); z gen.: auxili opumque Pl., luminis O., pedum Lucr.; z abl.: terra mortalibus orba O., forum litibus orbum H., rebus omnibus o. Ci., orbus altero lumine Plin., orba luminibus senecta Plin., orbus omnibus sensibus Vell., linter orba ventis O., verba orba viribus O., Gabinia res orba consilio auxilioque L.; occ. brez oči = slep: en orba et saeva et iniqua Fortuna! Ap.; pren.: orbi palmites (naspr. frugiferi) Col. brez očesc.

order¹ [ɔ́:də] samostalnik
red, ureditev, urejenost
biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
arhitektura klasičen slog stebrov

vojska at the order puška pri nogi
vojska battle order bojni red
vojska marching order paradna formacija
vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
matematika equation of the first order enačba prve stopnje
holy orders duhovniški stan
in orders posvečen (v duhovnika)
to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
by order of po nalogu, na ukaz
to order po povelju, po naročilu
in order v redu, urejen
in bad order v slabem stanju, neurejen
to keep order vzdrževati red
to put in order urediti
to set in order urediti, razvrstiti
to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
in order to zato da, da bi
in order that da bi
on order po naročilu, naročen
made to order narejen po naročilu (meri)
on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
under the orders of pod poveljstvom
to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
till further orders do nadaljnjega
parlament to call to order pozvati k redu
parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
ekonomija to be on order biti naročen (blago)
ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
ekonomija to give (ali place) an order naročiti
ekonomija money order denarna nakaznica
ekonomija postal order poštna nakaznica
apple-pie order popoln red
order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
to pass to the order of the day preiti na dnevni red
arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
Order of Merit red za zasluge
ameriško in short order takoj, nemudoma
standing order trajno pravilo, določen poslovnik
in working order pripravljen za delo (stroj)
law and order mir in red