Franja

īnspectrīx -īcis, f (= fem. k inspector) ogledovalka, nadzornica, nadzorovalka: Ambr.

inspirer [-re] verbe transitif vdihniti, vdihavati; figuré navdihniti, navdati z, dati pobudo, spodbuditi, povzročiti

inspirer des soupçons zbujati sum
inspirer de l'air vdihavati zrak
inspirer le respect, de la haine zbujati spoštovanje, sovraštvo
inspirer une bonne action spodbuditi k dobremu delu
la Muse inspire les poètes Muza navdihuje pesnike
inspirer confiance zbujati zaupanje
inspirer du dégoût zbujati stud, gabiti se
sa santé inspire de l'inquiétude à son médecin njegovo zdravje navdaja zdravnika z zaskrbljenostjo
s'inspirer de pustiti si vplivati od, dobi(va)ti pobudo od, inspiracijo od, vzeti si za vzgled (de quelqu'un, de quelque chose koga, kaj)
l'amour lui a inspiré ces vers ljubezen mu je navdihnila te stihe

inspirit [inspírit] prehodni glagol
poživiti, podžgati, podžigati, vzpodbujati (to k)

instancia ženski spol nujnost; instanca, (pismena) prošnja, vloga

en última instancia v zadnji instanci
hacer instancia siliti k
hacer (elevar) una instancia a napraviti vlogo na
a instancia na prošnjo
de primera instancia najprej; z enim udarcem; v prvi instanci
a instancias de... na prošnjo ...

instigate [ínstigeit] prehodni glagol
hujskati, spodbosti, ščuvati (to k)

instigation [instigéišən] samostalnik
hujskanje, ščuvanje, spodbadanje (to k)

at the instigation of na pobudo

īnstīgātor -ōris, m (īnstīgāre) priganjalec, priganjač, spodbujevalec, podpihovalec, ščuvač, ščuvalec, hujskač: Aus., sibi quisque dux et instigator T. vsak je sam sebi ukazoval in sam sebe priganjal; z (obj.) gen. personae: pueruli huius Ap.; z (obj.) gen. rei (k čemu, na kaj): Aug., insaniae Arn.

īnstīgātrīx -īcis, f (fem. k īnstīgātor) priganjalka, podpihovalka, ščuvalka: acerrima instigatrix adversum Galbianos T.

īn-stīgō -āre -āvī -ātum

1. spodbosti (spodbadati), nag(a)n(j)ati, pog(a)n(j)ati, prig(a)n(j)ati: agmen canum O.

2. metaf. spodbosti (spodbadati), (na)dražiti, podražiti, (na)ščuvati, nag(a)n(j)ati, pog(a)n(j)ati, prig(a)n(j)ati, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati); abs.: age, instiga Ter., instigante deā L. na spodbudo boginje, mea domus ardebat instigante te Ci. na tvojo spodbudo, instigante quasi numine Col., instigante magnitudine aeris alieni Suet.; z (zunanjim) obj.: i. canem in aliquem Petr., me instigasti Ter., Romanos in Hannibalem i. L. proti Hanibalu, aliquem in arma T., Vell. k boju, na boj, milites populi Rom. contra rem publ. Auct. b. Afr., vocibus alas V., aliquem in furorem Lact., mentes instigat furor Sen. tr., vires virtus i. Stat., avium instigati (divje) clangores Ap.; s prolept. obj. = vzbuditi (vzbujati): iracundiam Sen. ph., iram T., libidines Lact.; z inf.: instigare laedere Lucr.; s finalnim stavkom: Ter.

instiguer [-ge] verbe transitif podpihovati, hujskati, ščuvati; prigovarjati

instiguer quelqu'un à la révolte hujskati koga k uporu

īnstimulātor -ōris, m (īnstimulāre) spodbujevalec, dražilec (k čemu, na kaj): seditionis instimulator et concitator tu fuisti Ci.

īnstīnctor -ōris, m (īnstinguere) ščuvalec (k čemu, na kaj), povzročitelj, (za)snovalec, začetnik: sceleris T., belli T., Amm.

instrument¹ [ínstrumənt] samostalnik
orodje, priprava, inštrument
glasba glasbilo, inštrument
pravno uradni dokument, listina
ekonomija vrednostni papir
množina dispozicije
figurativno sredstvo, orodje

string instruments godala
wind instruments pihala
percussion instruments tolkala
brass instruments trobila
to be instrument in pomagati k čemu, pripomoči
ekonomija instrument of payment plačilno sredstvo
aeronavtika instrument landing slepo pristajanje
aeronavtika instrument flying slepo letenje, biti voden
instrument board armaturna plošča
instrument maker finomehanik
elektrika instrument transformer merilni transformator

instrumental¹ [instruméntl] pridevnik (instrumentally prislov)
uporaben, koristen, pomagalen
glasba instrumentalen
tehnično ki se nanaša na inštrumente
slovnica orodniški, instrumentalen

to be instrumental in pripomoči k čemu
to be instrumental to(wards) s.th. prispevati k čemu
an instrumental error napaka v inštrumentu

īnsultātrīx -īcis, f (fem. k īnsultātor) sramotilka, rogalka, zabavljačica, zasmehovalka: Hier.

īn-sultō -āre -āvī -ātum (frequ. k stlat. obl. īnsulīre = īnsilīre; in praep. saltāre)

1. skakati na (v) kaj, po čem, ob čem, poskakovati: equitem (konja) docuere insultare solo V. poskakovati, plesati, haedi floribus insultant V. skačejo sem ter tja po … Priami busto insultat armentum H., Batavi insultant aquis T. skačejo v vodo, fores calcibus i. Ter., eques iugo i. Sil., insultat fraude pharetrae Sil., insultando tripudiantes Amm.; pren. o ladji: carinae insultavere fluctibus O. so „plesale“ na valovih; o ognju: insultat ignis culminibus Sil.; pesn. trans.: nemora insultant (Baccho) thiasis V. rajajo skozi loge.

2. metaf. „plesati po kom“ = rogati se, posmehovati se mu, zasmehovati, zasramovati ga, po mili volji se izživljati nad kom, naplesti (napletati), zagosti komu, prevzetno ravnati s kom: nec mihi credibile est quemquam insultasse iacenti O. (podoba o zmagovalcu, ki stopi z nogo na mrtvega nasprotnika), num tibi insultare in calamitate videor Ci., casibus alicuius O., capiti V., omnibus capitibus Suet., equis Lucr., mihi tam duris moribus Pr., malis rebus Stat., fortunae hostium Iust., arbitrio nostrorum, vigori publico, temporum iniquitati Amm.; tudi trans.: unus insultabat multos Ci., i. alicuius patientiam T., principis cubiculum T., bonos S. fr.; s praep. in: in rem publicam i. Ci., in horum miserias Corn.; z abl.: morte alicuius Pr. ob smrti; abs. rogati se, prevzeten biti, od veselja poskakovati: L., Iust., cernis, ut insultent Rutuli? V. kako se rogajo, victor insultans V.

integellus 3 (demin. k integer) precej nedotaknjen, precej nepokvarjen: homo Ci. ep., castus et integellus Cat.

intégrant, e [-grɑ̃, t] adjectif nerazdružen, (brezpogojno) zraven spadajoč; sestaven, bistven

partie féminin intégrante sestavni del
faire partie intégrante de quelque chose (brezpogojno) spadati k čemu

integrāscō -ere (incoh. k integrāre) ponavljati se: hoc malum (muka) integrascit Ter.

in-tentātor -ōris, m neskušnjavec, nezapeljivec: malorum (k slabemu) Vulg., Aug.