Franja

Temesa -ae, f (Mel.) ali Temesē -ēs, f (O., Stat.) in Tempsa -ae, f (sinkop. *Temsa) (L., Ci., Mel., Plin.) (Τεμέση, Τέμψα) Témeza, Témpsa, prastaro mesto v Brutiju, sloveče po svojih rudnikih, rimska kolonija. — Od tod adj.

1. Temesaeus 3 témeški, temesájski: Stat., aera O.

2. Tempsānus 3 témpski, tempsánski, témeški: ager L., incommodum Ci.

tĕmō² -ōnis, m denar za novake (vojaške novince, rekrute), novačnina: Cod. Th. — Od tod adj. temōnārius 3 novačninski, vojaškim novincem namenjen ali določen: onera, functio pozni Icti.; subst. temōnārius -iī, m izterjevalec (pobiralec) novačnine: Cod. Th.

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

Tentyra -ōrum, n (Τέντυρα) (Iuv.) in Tentyris -idis, f (Τεντυρίς) (Plin.) Téntire (Téntira), Tentírida, mesto v zgornjem Egiptu (zdaj Dendera, Iwn.t). Od tod

1. Tentyrītēs -ae, adj. m (Τεντυρίτης) téntirski, tentíridski: nomos Plin.; pl. subst. Tentyrītae -ārum, m (Τεντυρῖται) Téntirci, Tentíridci, Tentiríti: Plin., Sen. ph.

2. Tentyrīticus 3 (Τεντυριτικός) téntirski, tentíridski, tentirítski: linum Plin.

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

Terentum -ī, n (Fest., P. F.) ali Tarentum -ī, n (Serv.), tudi Terentus -ī, m (Serv.) (po enem od kodeksov) in Tarentos -ī, m (Mart.), gen. Tarenti (O. (Fasti 1, 501; v nekaterih izdajah najdemo obl. Terenti), Val. Max., Stat.), acc. Tarentum (L. epit.), abl. Tarento (Mart). Terént, Tarént, prostor na severozahodnem delu Marsovega polja, kjer so potekale stoletne igre (ludi saeculares). — Od tod adj. Terentīnus (z inačico Tarentīnus) 3 teréntski (terentínski), taréntski (tarentínski): tribus Terentina Ci., L. ali samo Terentina Senatus consultum in Ci. ep., Terentinus ludus Aus., ludi Terentini Varr. fr.

Opomba: Zapis Tarent … prevladuje (v najboljših rokopisih) pri piscih postavgustejske dobe; do njega je prišlo menda zato, ker so besedo povezovali s spodnjeitalskim mestom Tarent (Tarentum).

Tergeste -is, n Tergéste (m), keltsko-ilirsko trgovsko naselje v severnem Jadranskem morju (zdaj Trst), ki je v letih 178—177 skupaj z Istro prišlo pod rimsko nadoblast: Mel., Vell. — Soobl. Tergestum -ī, n Tergést: Mel. — Od tod adj. Tergestīnus 3 tergéstski, tergestínski: sinus Plin.; subst. Tergestīnī -ōrum, m Tergestín(c)i, Tergéstčani: L.

Terīna -ae, f (ἡ Τέρεινα) Terína, mestece v Brutiju: L. — Od tod adj. Terīnaeus 3 (Τερειναῖος) terínski, terinájski, iz Terine prihajajoč: sinus Pl., quidam Elysius Ci.

Termes³ -ētis, f Têrmes, Terméta

1. mesto v Tarakonski Hispaniji: Plin., Fl. — Od tod adj. Termestīnus 3 têrmeški, termétski, termestínski: natio T.; subst. Termestīnī -ōrum, m Termestín(c)i, Têrmešani, preb. Termesa (Termete): L. epit.

2. mesto v Joniji: Plin.

Tertulliānus -ī, m Tertuliján, poseb.

1. Q. Septimius Florens Tertullianus Kvint Septimij Florens (Florent) Tertulijan iz Kartagine, cerkveni oče (konec 2. in začetek 3. stol. po Kr.): Lact., Isid. — Od tod subst. Tertulliānistae -ārum, m tertulijanísti, tertulijánovci, Tertulijánovi pristaši (privrženci): Isid.

2. pravnik Septimija Severa: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Kot adj. Tertulliānus 3 Tertulijánov = podan od Tertulijana: senatus consultum Dig., Ulp., Cod. I.

tertus 3, gl. tersus 3 pod tergeō.

tēstor -ārī -ātus sum (testis1)

I. koga (po)klicati za pričo, pozvati (pozivati) za pričo, za pričo vzeti (jemati), (za)rotiti (se) na (kako božanstvo): Pl., V., Pr., Amm. idr., superos O., deos O., Ci., caelum Ci., foedera rupta, cives L., de quo te, patria, testor Ci.; s pron. acc.: hoc (o tem) vos, iudices, testor Ci., id testor deos Ter.; z odvisnim vprašanjem ali ACI: testabor deos hominesque, quid sentiam Ci., vos, dii patrii, testor integro animo me causam defendere Ci.; pass.: qui se sierit testarier (= testari) Tab. XII ap. Gell. kdor se je ponižno dal poklicati za pričo; od tod abl. sg. n tēstātō pred pričami: Ulp. (Dig.), Ap. —

II.

1. biti za pričo, pričati, izpričati (izpričevati): adversus cognatos pro cliente testatur Ca. ap. Gell., confiteor, testere licet O., saepe enim hoc testandum est Ci.; pf. s pass. pomenom: testata est (slovesno je bila razglašena) voce praeconis libertas Argivorum L.

2. occ. narediti (delati) oporoko, oporočíti, testírati, voliti: de filii pupilli re Ci., inmemor in testando nepotis decessit L., tabulae testatae Cat. oporoka; od tod abl. sg. n tēstātō decedere Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.) umreti po narejeni oporoki, umreti, zapustivši oporoko.

3. metaf. pričati, izpričati (izpričevati), dokazati (dokazovati): suos gemitu testata dolores O., carmina raros testantia mores O., campus sepulcris proelia testatur H., utraeque vim testantur Ci., Troiana tempora testatus H. ki je dokazal, da je živel v času trojanske vojne, testatus, quae praestitisset civibus L., testandi causā publicum agrum esse L.; od tod abl. sg. n tēstātō ko (ker) je dokazano (neutajljivo): Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom tēstātus 3 izpričan, dokazan, očividen, očiten, jasen: Herculis testatos orbe labores perferre O., res ita notae, ita testatae Ci., quo testatior esset memoria N., quo notior testatiorque virtus eius esset Hirt., testatissima mirabilia Aug., omnia multo maxime testatissima claruerunt Aug.

tetanus -ī, m (gr. τέτανος) otrdelost (otrplost, otrpnjenost) tilnika ali vratu, tetanični (mrtvični) krč, tétanus: Plin. — Od tod adj. tetanicus 3 (gr. τετανικός) imajoč otrdel (otrpel, otrpnjen) tilnik ali vrat, tétanusen, tétaničen: Plin.

Teucer -crī in Teucrus -ī, m (Τεῦκρος) Tévker

1. Telamonov sin s Salamine, Ajantov polbrat. Ker se je iz Troje vrnil brez brata, ga je oče pognal po svetu; odšel je na Ciper in tam ustanovil novo Salamino: H., O., Corn., Vell., Iust., Hyg., Lact.; „Teucer“ je tudi naslov neke Pakuvijeve žaloigre (tragedije): Ci.

2. Teucrus, prvi trojanski kralj, po mitološkem izročilu priseljenec s Krete, sin Skamandra, Dardanov tast: V., Serv. (ki ima tudi obl. Teucros). — Od tod adj.

1. Teucrius 3 (Τεύκριος) Tévkrov, tévkr(ij)ski, pesn. = trójski, trojánski: moenia, Pergama Sil.; subst. Teucria -ae, f
a) (sc. terra) Tévkrija = trójska (trojánska) dežela, Troáda, Troja; meton. Trojánci: omnis Teucria V.
b) bot. α) vredník, starejše bučenica, vrhovica, žuljevka (Teucrium chamaedrys Linn.): Plin. β) vráničnik, starejše slezeníčnik (Teucrium flavum Linn.): Plin.

2. Teucrus 3 tévkrski, pesn. = trójski, trojánski: O., V., Cat.; subst. Teucrī -ōrum in -ûm, m
a) Tévkri, Trójci, Trojánci: O., V.
b) Rimljani: Sil.

Teuthrās -antis, voc. Teuthra (Τεύϑρας) Tevtránt

1. Turnov vojak v Vergilijevi Eneidi: V.

2. mitični kralj v Miziji, Tespijev oče: Hyg. Od tod
a) Teuthrantēus 3 (Τευϑράντειος) tevtrántski, tevtrantéjski, mízijski: Caïcus O.
b) Teuthrantius 3 Tevtrántov, tevtrántski: turba O. petdeset Tespijevih hčera (Tevtrantovih vnukinj), regna O.

3. reka v Kampaniji: Pr.; subst. Teuthrantia -ae, f Tevtrántija, Tevtrantova dežela, del Mizije: Plin.

Teutonī -ōrum, m (Ci., C., L. epit., Vell., Sen. ph., Plin., Fl., Front.) in Teutonēs -um, m (Aur., Eutr., C. in Vell.), gen. Teutonum, Fl. z acc. Teutonas Tevtóni, germansko pleme, ki je skupaj s Kimbri (Cimbri) vdrlo na rimsko ozemlje; l. 102 jih je dokončno porazil Marij pri mestu Aquae Sextiae: Cimbri Teutonique in provinciam exierant C., bellum Cimbrorum Teutonumque C.; sg. Teutonus -ī, m Tevtón: Front.; kolekt.: Lucan. Od tod adj. Teutonicus 3 tevtónski, pesn. = germánski: ritus V., opes Pr., capilli Mart., victoria Val. Max., Cimbrica Teutonicaque militia Vell., bellum Fl.

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

Thaumās -antis, m (Θαύμας) Tavmánt, sin Okeana in Gaje, oče Iride: Ci. — Od tod

1. adj. Thaumantēus 3 Tavmántov: virgo O. = Irida.

2. patron. Thaumantis -idos, acc. -ida, f (O., Cl.) ali Thaumantias -adis, f (O., V., Val. Fl.) Tavmántida, Tavmantiáda = Tavmantova hči = Irida (Iris).

Thēbae -ārum, f (Θῆβαι), soobl. Thēbē -ēs, f (Θήβη) Tébe (Téba)

1. Thēbae (Boeōtiae), najstarejše in najznamenitejše, zato tudi glavno mesto Bojotije, rodni kraj pesnika Pindarja; te „sedmerovratne Tebe“ oz. „Tebe s sedmerimi vrati“ je po mitološkem izročilu zgradil Kadmos: Acc. ap. Prisc., Varr., Ci., L., N., O., Plin. idr.; v soobl. Thēbē: O.

2. Thēbae, „stovratne Tebe“ oz. „Tebe s stoterimi vrati“, staro glavno mesto Zgornjega Egipta (Thebais) ob Nilu, prej prestolnica egiptovskih kraljev, pozneje imenovano Διὸς πόλις (Diospolis): T., Mel., Plin. idr., hecatompyloe Thebae Amm., Thebas Thebaidos, quae hecatompylae appellantur Hyg.; v soobl. Thēbē: Plin., Iuv.

3. Homerjeve Thēbae, mesto v Miziji, ki ga je uničil Ahil, prestolnica Eetiona, Hektorjevega tasta: O., Pr.; v soobl. Thēbē: Cu., Plin.; zelo rodovitna pokrajina okrog tega mesta se je imenovala Campus Thebes L. ali Campus Thebe Mel. (τὸ Θήβης πεδίον) Tebsko (Tebansko) polje, Tebska (Tebanska) ravnica, Tebska (Tebanska) ravan.

4. Thēbae (Thessalae, Phthīōticae ali Phthīae, Θῆβαι αἱ Φϑιώτιδες), primorsko mesto v tesal(ij)ski Ftiotidi, pozneje imenovano Φιλίππου πόλις (Philippopolis): L., Plin.

5. Thēbae Lūcānae Lukan(ij)ske Tebe, ki jih že za časa Katona starejšega ni bilo več: Plin.

6. kraj na Sabinskem: Varr. (ki piše Tēbe). — Od tod adj.
a) Thēbaeus 3 (Θηβαῖος) tébski, tebájski, tebánski (= k egiptovskim Tebam sodeč): Cl.
b) Thēbaïcus 3 (Θηβαϊκός) tébski, tebájski, tebánski (= v egiptovskih Tebah, iz egiptovskih Teb): Plin.; subst. Thēbaïcae -ārum, f (sc. |palmulae) tébski (tebájski, tebánski) datelj(n)i: Stat.
c) Thēbaïs -idis in -idos, f tébska, tebájska, tebánska α) = k bojotijskim Tebam sodeča, iz bojotijskih Teb (prihajajoča): chelys Stat. Tebanca Amfiona; subst. αα) Thēbaïdēs -um, f (sc. feminae) Tebánke: O. αβ) Thebaïs -idos, f Tebáida, Stacijeva pesnitev o bojotijskih Tebah: Iuv. β) = k egiptovskim Tebam sodeča, iz egiptovskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (sc. terra) Tebáida = Zgornji Egipt (z glavnim mestom Tebe): Plin., Hyg.; poznolat. soobl. Thebaïda -ae, f: Hier., Cass., Isid. γ) = k mizijskim Tebam sodeča, iz mizijskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (mizijska) Tebánka: Thebais est Andromache O.
d) Thēbānus 3 tébski, tebájski, tebánski α) = k bojotijskim Tebam sodeč: agri Acc. ap. Non., modi H. Pindarjevi napevi, oratores Ci., arx (urbs) H. = bojotijske Tebe, deus Pr. = Hercules, dea O. = Ino (Leucothea, Matūta), mater = Agave O. ali Niobe Stat., genetrix Stat. = Leucothea, soror O. = Antigone (Eteoklova sestra), duces Pr. ali fratres Lucan. ali par Petr. = Eteocles in Polynices, semina O. zmajevi zobje, ki jih je posejal Tebanec Kadmos, aenigma Mart. tebanske Sfinge; subst. Thēbānus -ī, m Tebánec, preb. Teb: Epaminondas, Pelopidas, nemo N., Phrixus Mart.; pogosto pl. Thēbānī -ōrum, m Tebánci: Ci., L., N., Corn. β) = k mizijskim Tebam sodeč: mater V. ali subst. Thēbāna -ae, f Tebánka = Andromache: V.