Franja

nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

I. intr.

1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —

II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.

nújen nécessaire, indispensable; urgent, pressant

nujna potreba besoin moški spol urgent, nécessité urgente
nujna prošnja prière ženski spol instante
nujna zadeva affaire pressante
nujno je (mudi se) c'est urgent (ali pressé)

nukleáren nucléaire

nuklearna energija (fizika) énergie ženski spol (physique ženski spol) nucléaire
nuklearno orožje armes ženski spol množine nucléaires

numêričen numérique

numerični podatki données ženski spol množine numériques
numerična vrednost valeur ženski spol numérique

nūntius 3 (skrč. *noventius iz novus in venire kdor prihajajoč prinaša kaj novega)

I. adj. naznanjajoč, oznanjajoč, razglašajoč, javljajoč, navajajoč, sporočajoč: rumor nuntius Ci., cur mihi fama prior quam nuntia littera venit? O., n. fibra Tib.; z objektnim gen.: simulacra … divinae nuntia formae Lucr., animi nuntia verba mei O., venturae nuntia sortis … exta Tib., prodigia imminentium malorum nuntia T. —

II. subst.

1. nūntius -iī, m
a) konkr. oznanjevalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik, sel, kurir, poročevalec: iste tuus cliens sceleri tui nuntius Ci., aliquem per nuntium certiorem facere Ci. ep., quae (sc. calamitas) tanta fuit, ut eam … non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor adferret Ci., volucrem nuntium mittere Ci. hitrega sla, litteras et nuntios mittere in Asiam N., nuntios (sc. litteras et nuntios) mittere ad aliquem C., nuntios dimittere C., remissi nuntii L., referes ergo haec et nuntius ibis Pelidae genitori V., nuntius Anchisae … incensas perfert navīs Eumelus V., te canam, magni Iovis et deorum nuntium H., ales nuntium increpare Suet.; nuntius (o ženski): huic dea … „utinam non hic tibi nuntius essem … “, inquit … Val. Fl.
b) abstr.
a) naznanilo, sporočilo, obvestilo, novica, vest, glas (o čem): n. falsus Ci., verus V., nuntium apportare Ter. ali nuntium adferre, perferre Ci. ali ferre L. novico (vest) prinesti (prinašati), malum nuntium audire Ci., nuntium accipere Ci., C.; z de: certi nuntii de exercitu veniunt C.; z objektnim gen.: nuntius expugnati oppidi C. glas (novica) o osvojitvi mesta (da je mesto osvojeno), n. mortis Andromachi Cu.; z odvisnimi povednimi ali zahtevnimi stavki: Ci., C. idr.; occ. (kot jur. t. t. za razvezo zaroke ali ločitev zakona) nuntiatum alicui remittere (tudi mittere Icti.) razvezno (ločitveno, razporočno) pismo, ločitveni list komu poslati, razvezati zakonsko pogodbo, odpovedati se zakonu (o možu in ženi): Ap., iam illi remittam nuntium adfini meo, nuntium uxori remittere Ci., etsi mulier nuntium remisit Ci.; metaf.: virtuti nuntium remittere Ci. ep. odreči (odpovedati) se kreposti (čednosti).
b) poslan, (ustno) sporočen nalog, ukaz, povelje: nisi legatorum nuntio paruisset Ci. ep., hoc ille nuntio Athenas rediit N.; z zahtevnim stavkom: eodem ut sequerentur, nuntium misit N.

2. nūntia -ae, f oznanjevalka, naznanjevalka, znanilka, glasnica: nuntia Iovis Poeta ap. Ci. (o orlu), historia nuntia vetustatis Ci., plaga n. rerum Lucr., en ego laetorum venio tibi nuntia rerum Fama O., nuntia Iunonis … concipit Iris aquas O., „Iri, meae,“ dixit, „fidissima nuntia vocis … “ O.

3. nūntium -iī, n naznanilo, sporočilo, vest: de caelo nuntium erit Tabulae censoriae ap. Varr., nova nuntia Cat.

òbabiti -īm
I.
1. pomagati pri porodu: obabiti ženu pomagati ženski pri porodu
2. roditi: lijepe li nevjeste, živo me srce zaboli kad znam da će za dvije godine obabiti
II. obabiti se roditi: juče mi se obabila žena

obála (ob morju) bord moški spol , rivage moški spol , côte ženski spol ; (ob reki) rive ženski spol

strma obala reke berge ženski spol
skalnata obala côte rocheuse
na obali morja au bord de la mer

obálen de la côte, côtier

obalna plovba cabotage moški spol, navigation ženski spol côtière
obalno področje zone ženski spol côtière, littoral moški spol
obalna straža garde-côte(s) moški spol
obalne utrdbe fortifications ženski spol množine des côtes

obára ragoût moški spol ; (iz divjačine) salmis moški spol

kurja obara fricassée ženski spol de poularde

obárek

ječmenov obarek créme ženski spol d'orge

óbče en général, généralement

obče mnenje opinion ženski spol générale
obče znan généralement (ali universellement) connu, notoire

óbčen

občni zbor assemblée ženski spol générale
občno ime nom moški spol commun

občevánje relations ženski spol množine , rapports moški spol množine , commerce moški spol

pismeno občevanje correspondance ženski spol
spolno občevanje commerce charnel, relations intimes, rapports sexuels, coît moški spol, copulation ženski spol, acte moški spol sexuel

óbči commun, général, universel

obči protest protestation ženski spol générale
obča zgodovina histoire ženski spol universelle

óbčina commune ženski spol

mestna oblina municipalité ženski spol, commune urbaine
cerkvena oblina paroisse ženski spol
oblina (sedež) mairie ženski spol

občínski communal, municipal

občinski davki impôts moški spol množine communaux (ali municipaux)
občinski svet conseil moški spol municipal
občinski uradnik fonctionnaire moški spol communal (ali municipal)
občinska šola école ženski spol communale
občinske volitve élections ženski spol množine municipales

občútek sensation ženski spol , sentiment moški spol

občutek sramu sentiment de honte, pudeur ženski spol
občutek tesnobe sentiment d'angoisse
občutek za mero sens moški spol de la mesure
igrati z občutkom jouer avec expression
peti z občutkom chanter avec sensibilité (ali avec âme)
z mešanimi občutki avec des sentiments mêlés, avec inquiétude

občúten senti, ressenti; sensible, considérabie

občutna podražitev augmentation ženski spol sensible des prix
občutna izguba perte ženski spol sensible (ali considérable), grande perte
občutni mraz froid moški spol pénétrant

občutljív sensible, susceptible, délicat, pointilleux ; familiarno chatouilleux (hitro užaljen)

občutljiva tehtnica balance ženski spol très précise
občutljivo mesto, občutljiva točka endroit moški spol, point moški spol sensible
(figurativno) udariti na občutljivo struno faire vibrer (ali toucher) la corde sensible

občutljívost sensibilité ženski spol , susceptibilité ženski spol , (pretirana) sensiblerie ženski spol

občutljivost za mraz, za toploto sensibilité au froid, à la chaleur
prizadeti občutljivost prijatelja blesser la susceptibilité d'un ami
občutljivost zadeve caractère moški spol délicat d'une affaire
občutljivost aparata réceptivité ženski spol d'un appareil
občutljivost za barve sensibilité à la couleur