Franja

προσ-περιβάλλω 1. act. obdajam še s čim, postavljam (gradim) še kaj okoli česa. 2. med. spravljam kaj na se, prisvojim si kaj, polastim se česa.

προ-τείνω (gl. τείνω) 1. act. a) (predse) iztegujem, molim, (po)dajem χεῖρα, δεξιάν, razprostiram pred kom, ἱμᾶσί τινα (trdo) povežem z jermeni, ἐμαυτὸν μακρόν uležem se po dolgem; b) zastavljam, postavljam v nevarnost ψυχήν; c) nudim, predlagam, ponujam, obetam τί τινι; d) mamim, slepim s čim, πρόφασιν navedem vzrok, izgovarjam se s čim θεούς; λόγους kažem od daleč kot vado. 2. med. a) postavljam pred koga, kažem na ἔρωτα, navajam ἀνθρώπους, ponujam, predlagam διαλύσεις; b) zahtevam za sebe μισθόν.

προ-τῑμάω [fut. προτιμήσομαι s pas. pom.] 1. act. in med. bolj častim, cenim koga τινά τινος, dam prednost komu, odlikujem koga pred kom τινά τινος; imam rajši koga, bolj se oziram (gledam) na kaj; posebno čislam (cenim), zdi se mi kaj vredno truda. 2. pass. sem bolj čaščen ali čislan kot drugi, imam prednost pred kom, imam ugled τινός, πρό τινος in inf.; odlikovan sem s čim.

προ-υπάρχω [impf. προϋπῆρχον] 1. trans. začenjam s čim, prej narejam kaj τινός, τινί, τὰ προὐπηργμένα prej izkazane dobrote. 2. intr. sem prej tukaj (pričujoč, pri rokah).

προ-φυλάσσω, at. -ττω 1. act. stojim na straži pred čim, sem v sprednji straži, stražim pred kom, stražim koga τινά, τινός. 2. med. skušam se ubraniti, česa βέλη, skušam preprečiti, odvrniti λιμόν, τινά, varujem se česa, sem oprezen.

προ-χειρίζομαι d. m. 1. a) vzamem v roko, izberem, izvolim si τινὰ ὑπηρέτην NT; b) (na)prej določim, odredim, sklenem. 2. pripravljam komu kaj, oskrbujem, opremljam koga s čim. 3. pf. pass. poprej sem določen NT, sem naznanjen (pripravljen), sem pri rokah.

ῥαίνω [Et. iz vrn̥-jō, slov. roniti (solze roniti). – Obl. fut. ῥανῶ, aor. ἔρρᾱνα, pass. pf. ἔρρασμαι, 3 sg. ἔρρανται, aor. ἐρράνθην, ep. aor. imp. ῥάσσατε; pf. pass. 3 pl. ἐρράδαται, plpf. 3 pl. ἐρράδατο] (po)škropim, posipavam, τινί s čim.

σάττω [Et. iz σακjω, twnq-jō, kor. tweng-, tlačiti. – Obl. aor. pt. σάξαντες, pf. σέσαγμαι, ion. plpf. pass. 3 pl. ἐσεσάχατό]. 1. napolnjujem, natlačim, napham. 2. opravim, obtvorim, preskrbim s čim ὕδατι, oborožim.

σῑ́νομαι, ion. σινέομαι [Et. iz σιν-jο-, idevr. twi-n-. – Obl. impf. iter. ep. σινέσκοντο, ion. impf. 3 pl. ἐσινέατο, aor. ἐσίναντο]. 1. delam (prizadevam) škodo, poškodujem, škodujem s čim τινί. 2. ranim, pustošim; uplenim, ugrabim komu kaj τινά τι.

σκανδαλίζω 1. act. pohujšujem, dajem pohujšanje NT. 2. pass. pohujšujem se nad čim, sem nejevoljen, jezim se ἔν τινι NT.

σμάω [Et. kor. smēi, otirati. – Obl. skrč. σμῇς, ῇ, ῆν itd., ion. σμᾶται]. 1. act. otiram, brišem. 2. med. a) otiram si, brišem si τί; b) namažem se, mazilim se, τί, τινί s čim.

σπεύδω [Et. iz kor. spē(i), razprostreti, razširiti se, gl. σπάθη. – Obl. fut. σπεύσω, ep. σπεύσομαι, aor. ἔσπευσα, ep. σπεῦσα, cj. 1 pl. σπεύσομεν, pf. pass. ἔσπευσμαι, adi. verb. σπευστός, σπευστέος]. 1. hitim, (po)žurim se, dirjam, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim; s pt. se prevaja s: hitro: σπεύδω πονησάμενος hitro opravim. 2. hitro (marljivo, resno) delam, poganjam se, εἰς τὸ αὐτὸ ἡμῖν za isto stvar; skušam kaj doseči, trudim se, težim za čim, hrepenim po čem τί, abs.

σπουδάζω (σπουδή) [fut. σπουδάσομαι, aor. ἐσπούδασα, pf. ἐσπούδακα, pass. pf. ἐσπούδασμαι, aor. ἐσπουδάσθην, adi. verb. σπουδαστός; NT fut. σπουδάσω] 1. intr. a) (po)hitim, (po)žurim se εἰς, ἐπί τι; pos. sem marljiv (vnet, prizadeven, delaven) περί τι, περί τινος; b) trudim se (resno), bavim, ukvarjam se s čim, brigam se (skrbim) za koga, prizadevam si za kaj, zanimam se za koga περί τινα, περί τινος, ἐπί τινι, inf.; c) sem resen, ravnam resno, smatram (vzamem) za resno, imam s kom važne (resne) pogovore πρός τινα, ὡς πρὸς φίλον ravnam kot s prijateljem; σπουδάζων resno, v resnici, brez šale. 2. trans. a) pospešujem, marljivo se bavim s čim τί, skrbno pripravim, σῖτα μάλα ἐσπουδασμένα skrbno pripravljene jedi; b) hrepenim po čem, želim, skušam si kaj pridobiti; pass. σπουδάζομαι ὑπό τινος ceni (ljubi) me kdo; c) resno govorim (razpravljam, mislim).

στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.

στένω¹, ep. στείνω (samo praes. in impf.) 1. act. stiskam, tesnim, zožujem. 2. pass. a) postanem ali sem (pre)ozek, (pre)tesen, porivam se; b) sem obložen (obtežen, obremenjen) s čim τινί; c) polnim se, napolnjujem se, sem natlačen s čim τινός.

στέργω [fut. στέρξω, aor. ἔστερξα, pf, ἔστοργα, pass. pf. ἔστεργμαι, aor. ἐστέρχθην] 1. (nežno) ljubim, rad imam, čislam. 2. zadovoljujem se s čim, vdajam se, potrpežljivo prenašam τινά, τί. 3. poet. (spoštljivo) prosim τινά z inf.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

συγ-καταίθω poet. sežigam kaj skupaj s čim.

συγ-κάταινος 2 kdor pristaja na kaj, pritrjujoč, zadovoljen s čim τινί.

συγ-κεράννῡμι [aor. med. συνεκεράσατο, pass. συνεκρᾱ́θην, ion. -εκρήθην, pf. med. pass. συγκέκρᾱμαι, ion. -κέκρημαι] 1. act. mešam kaj s čim τί τινι, zlagam NT, sklepam φιλίαν; pomešam, družim, pridružujem. 2. pass. sem zmešan (spojen, združen) s kom, zapleten sem v kaj; δύᾳ, οἴκτῳ utopljen (pogreznjen) sem v bridko žalost, παγχρίστῳ prepojen (prožet) sem s čim. 3. med. a) družim se s kom, pomešavam se med druge, seznanim se, sprijaznim se ž njimi τοῖς ἡλικιώταις; b) sklepam (si) tesno prijateljstvo s kom πρὸς Ξέρξην φιλίην.