Franja

responsions [rispɔ́nšənz] samostalnik
množina prvi od treh izpitov (za B. A.) na univerzi v Oxfordu

ressuscité, e [resüsite] adjectif oživljen, ki je vstal od mrtvih, ozdravel po hudi bolezni

ressusciter [resüsite] verbe transitif zopet oživiti; figuré obuditi k življenju; médecine postaviti spet na noge: obnoviti; verbe intransitif vstati od mrtvih; médecine ozdraveti, preboleti hudo bolezen; figuré zbuditi se v novo življenje

ressusciter lés morts zbuditi, oživiti mrtve
alcool masculin à ressusciter un mort (močan) alkohol, ki bi še mrtvega obudil
ressusciter une mode, un art obnoviti, zopet oživiti neko modo, umetnost
ressusciter des souvenirs obujati spomine
cette bonne nouvelle m'a ressuscité ta dobra novica me je spet oživila
la nature ressuscite à chaque printemps narava spet oživi vsako pomlad
notre pays ressuscite naša dežela se prebuja v novo življenje

resucitar zopet oživiti, k življenju zbuditi; znova poživiti, v življenje poklicati; oživeti, od mrtvih vstati; ozdraveti; zopet se zbuditi

resurge [risə́:dž] neprehodni glagol
zopet se dvigniti, vstati; ponovno se pojaviti, pokukati; zopet oživeti, zopet se zbuditi k življenju
šaljivo vstati od mrtvih; pre(po)roditi se

resurrect [rezərékt] prehodni glagol
(redko) znova k življenju zbuditi, oživiti
domačno obuditi (mrtve)
figurativno oživiti, ponovno uvesti; vzeti (truplo) iz groba, izkopati, ekshumirati
neprehodni glagol
vstati od mrtvih

to resurrect an old custom zopet oživiti star običaj

resurrectionist [rezərékšənist] samostalnik
kdor veruje v vstajenje od mrtvih; kdor obuja k življenju (od mrtvih); tat mrličev, trupel (zlasti namenjenih za seciranje)

ret [ret] prehodni glagol & neprehodni glagol
močiti (konopljo, lan); pokvariti se od vlage, gniti (o senu itd.)

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

retrocarga ženski spol polnjenje (puške) od zadaj

fusil de retrocarga (puška) odzadnjača

reventar [-ie-] raztrgati, uničiti; do smrti goniti (konja); utruditi, izčrpati; nadlegovati, dolgočasiti; póčiti, eksplodirati; figurativno skoprneti od nestrpnosti

lleno hasta reventar nabito poln
toser hasta querer reventar strašno kašljati
ha reventado un neumático pnevmatika je póčila
reventarse póčiti; čisto izčrpati se; zrušiti se od upehanosti

revivir znova oživeti; od mrtvih vstati; k sebi priti (iz nezavesti ipd.)

revolutionize [revəlú:šnaiz] prehodni glagol
spuntati, zrevolucionirati; obrniti; temeljito, od temelja, radikalno spremeniti; uvesti popoln preobrat (spremembo)

re-vomō -ere -uī (re in vomere) zopet (znova, ponovno, spet) (iz)bljuvati, zopet (znova, ponovno, spet) (iz)bruhati, da(ja)ti zopet (znova, ponovno, spet) od (iz) sebe: salsos fluctūs pectore V., plumam Plin., Charybdis vorat revomitque carinas O.; pren.: cum sanguine et spiritu male partam victoriam Fl.

revulsion [rivʌ́lšən] samostalnik
nagel, nenaden preobrat (čustev itd.); sprememba; odvrnitev, močna reakcija
medicina revulzija, način zdravljenja z odvajanjem krvi od obolelega mesta; gnus, stud

révulsion [revülsjɔ̃] féminin, médecine odvajanje krvi od obolelega mesta (npr. pri vnetjih), revulzija

rhumb [rʌm(b)] samostalnik navtika
(= rhumb line) ena od črt na pomorskem kompasu; črta, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom

ribezljevec -vca m sok od ribiza, od ribizle

ríbezov -a -o i ríbizljev -a -o ribizov, od ribiza, od ribizle: ribezov sok

ricochet [ríkəšət]

1. samostalnik
vojska odboj, odskok (izstrelka) pod stalnim kotom od površine, na katero udari

ricochet free kick šport indirektni prosti strel
ricochet shot (fire) odbojni strel (ogenj)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
odskočiti (o kamnu, krogli), odbiti (se), odbijati (se)