rôsno adv. come rugiada:
ni več rosno mlad non è più giovanissimo, è anzianotto
rosno mlada dekleta ragazze giovanissime
Zadetki iskanja
- róža (-e) f
1. bot. fiore:
roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
šopek rož mazzolino di fiori
vaza z rožami un vaso di fiori
papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)
2. (vrtnica) rosa:
rože bodejo le rose pungono
3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)
4. jur., hist. diritto di pascolo
5. lov. cresta (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
na licih so ji razcvetele rože arrossì
roža rož la più bella
bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
etn. roža mogota rosa mirabile, magica
suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
navt. magnetna roža rosa della bussola
meteor. vetrovna roža rosa dei venti - róžica (-e) f
1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori
2. pren. donna giovane, graziosa
3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato - ruína (-e) f
1. knjiž. (razvalina) rovina, rudere
2. pren. rudere:
žalostno ga je pogledati, taka ruina è triste guardare a come s'è ridotto: è un vero rudere - rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
ruski jezik lingua russa, russo
ruska književnost, opera letteratura, opera russa
ruska stepa la steppa russa
ruski čaj tè nero
pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
ruska ruleta roulette russa
gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
obl. ruska srajca rubasca
zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
ruski film la cinematografia sovietica
lit. ruski formalisti i formalisti russi
rel. ruski križ croce russa
zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata) - s | S m inv.
1. s, esse, lettera s (esse); consonante s:
s je sičnik la esse è una sibilante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
S kljuka gancio a S (per il trasporto della carne nel mattatoio)
2. s prep. glej z - sàj konj.
1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!
3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere - sám1 (-a -o) adj.
1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane
2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente
3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi
4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso
5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságtragičen samomor ▸ tragikus öngyilkosságočetov samomor ▸ apa öngyilkosságamaterin samomor ▸ anya öngyilkosságasinov samomor ▸ fiú öngyilkosságaskupinski samomor ▸ csoportos öngyilkosságkolektivni samomor ▸ kollektív öngyilkosságobredni samomor ▸ szertartásos öngyilkosságnarediti samomor ▸ öngyilkosságot elkövetstoriti samomor ▸ öngyilkosságot elkövetnačrtovati samomor ▸ öngyilkosságot tervezposkus samomora ▸ kontrastivno zanimivo öngyilkossági kísérletpreprečevanje samomora ▸ öngyilkosság megelőzéseprizorišče samomora ▸ öngyilkosság helyszínesamomor prijatelja ▸ barát öngyilkosságanagnjen k samomoru ▸ öngyilkosságra hajlamosgrožnja s samomorom ▸ fenyegetés öngyilkossággal, kontrastivno zanimivo öngyilkossági fenyegetéssamomor z obešenjem ▸ kötéllel elkövetett öngyilkosságsamomor z utopitvijo ▸ fulladásos öngyilkossággroziti s samomorom ▸ öngyilkossággal fenyegetőziksamomor v zaporu ▸ öngyilkosság a börtönbenrazmišljati o samomoru ▸ öngyilkosságról gondolkodiktveganje za samomor ▸ öngyilkosság kockázatamisel na samomor ▸ öngyilkosság gondolatasamomor iz obupa ▸ kétségbeesésből elkövetett öngyilkosságvzrok za samomor ▸ öngyilkosság okasamomor zaradi nesrečne ljubezni ▸ szerelmi bánatból elkövetett öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.
2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságpolitični samomor ▸ politikai öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.ekonomski samomor ▸ gazdasági öngyilkosságkarierni samomor ▸ karrier-öngyilkosságEvropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság. - samostójen (-jna -o) adj.
1. indipendente, autonomo; che lavora in proprio; individuale, personale:
otroci so že samostojni i figli sono ormai indipendenti
samostojni obrtnik artigiano autonomo
samostojni poklici professioni (indipendenti)
samostojno delo lavoro autonomo
samostojno podjetje azienda autonoma
um. samostojna razstava mostra personale, personale
obl. samostojna manekenka (indossatrice) volante
2. (ki je sam celota, ki ni del česa drugega) autonomo, a sé stante, a parte:
paviljon je samostojna stavba il padiglione è un edificio autonomo, un edificio a sé stante
te besede tvorijo samostojno skupino queste parole costituiscono un gruppo a parte, autonomo - sánja (-e) f
1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno
2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea - sánjskost (-i) f sogno, mondo dei sogni:
v delu se prepletata sanjskost in resničnost nell'opera si intrecciano sogno e realtà
umik v sanjskost fuga nel mondo dei sogni - sápa (-e) f
1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto
2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato - scéla adv. completamente, interamente, tutto:
kip je scela la statua è d'un pezzo
scela zasukati vrat girare del tutto la testa - Scíla (-e) f mitol., lit.
Scila in Karibda Scilla e Cariddi
priti med Scilo in Karibdo trovarsi tra Scilla e Cariddi - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - séči, ségati
seči do s'étendre jusqu'à, aller jusqu'à, s'élever jusqu'à, atteindre à
seči po chercher à prendre (ali saisir) quelque chose, (é)tendre la main vers quelque chose
seči v, vmes intervenir, s'interposer dans
seči v pravice koga empiéter sur (ali usurper) les droits de quelqu'un
seči komu v besedo couper la parole à quelqu'un, interrompre quelqu'un
seči nazaj (časovno) remonter à
seči komu v roko donner (ali tendre) la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
seči komu v srce toucher quelqu'un, aller droit au cœur de quelqu'un
v žep seči mettre la main dans (ali à) la poche
kakor daleč seže oko à perte de vue
ne seže mu do gležnjev il ne lui arrive pas à la cheville