Franja

Zadetki iskanja

  • utŕjen (vojaško) fortiflé ; (telesno) endurci, aguerri, résistant, habitué aux intempéries

    utrjen biti proti čemu être immunisé contre quelque chose
    utrjen proti morski bolezni qui n'est pas sujet au mal de mer, amariné
  • variable [varjabl] adjectif spremenljiv; različen; nestalen, variabilen

    temps masculin variable spremenljivo vreme
    le baromètre est au variable barometer kaže »nestalno«
    les résultats sont très variables rezultati so zelo različni; féminin (mat) spremenljivka, variabla
  • vauvert [vovɛr] masculin

    au diable vauvert (figuré, familier) na koncu sveta, bogu za hrbtom
  • védeti to know; to be aware (of); to realize

    zanesljivo védeti to be positive about
    védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
    dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
    vem za nekoga, ki... I know of someone who...
    kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
    ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
    pa še kako dobro to vem! don't I know it!
    bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
    on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
    ne védeti za kaj to be ignorant of something
    rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
    ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
    védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
    nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
    védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
    kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
    to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
    influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
    védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
    človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
    kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
    ali še veš? do you remember?
    ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn
  • védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

    ne vedeti ne pas savoir, ignorer
    ne da bi vedel pas que je sache
    kolikor vem autant que je sache
    bog ve Dieu (le) sait!
    vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
    človek nikoli ne ve on ne sait jamais
    rad bi vedel j'aimerais bien savoir
    vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
    to že vem je le sais déjà, je suis au courant
    tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
    tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
    toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
    to ve vsak otrok tout le monde le sait
  • veiller [veje] verbe intransitif, verbe transitif bedeti, čuti

    veiller à, sur paziti na
    veiller un malade bedeti in streči bolnika
    veiller à sa réputation čuvati svoj ugled
    veiller tard, jusqu'au jour bedeti pozno v noč, do jutra
    veiller sur les enfants paziti na otroke
    veiller aux intérêts de quelqu'un paziti na, čuvati interese neke osebe
    veiller au grain (figuré) paziti, čuvati se
    veiller à l'ordre public čuvati javni red
  • vêlik grand, de haute taille (ali stature) , de grande taille; gros, vaste ; (odrasel) adulte, majeur; remarquable, considérable

    veliki les grands, les adultes, les grandes personnes
    veliki in mali petits et grands
    srednje velik de moyenne grandeur, de taille moyenne
    velika črka (lettre ženski spol) majuscule ženski spol (ali capitale ženski spol)
    velik človek, mož un homme grand, (figurativno) un grand homme
    Karl Veliki Charlemagne
    Peter Veliki Pierre le Grand
    veliki četrtek (petek) jeudi (vendredi) saint
    velika noč Pâques ženski spol množine
    veliki traven (srpan) le mois de mai (d'août)
    kako ste veliki? combien mesurez-vous?, quelle est votre taille?, quelle taille avez-vous?
    na veliko zapravljati mener un grand train de vie, vivre sur un grand pied, faire le (ali jouer au) grand seigneur
  • vendre* [vɑ̃drə] verbe transitif proda(ja)ti

    à vendre na prodaj
    vendre cher, pas cher, à crédit, au comptant, à perte, avec profit prodati drago, poceni, na up, za gotovino, z izgubo, z dobičkom
    vendre en gros et au détail, au rabais, en réclame, en solde prodajati na debelo in na drobno, s popustom, za reklamno ceno, razprodajati
    vendre à tout prix, au prix coûtant, (à) bon marché prodati za vsako ceno, za lastno ceno, poceni
    vendre aux enchères prodati na dražbi
    vendre à la ferraille prodati za staro železo
    vendre à l'étranger audessous du prix national prodajali v tujini ceneje kot doma
    vendre sa conscience prodati se, odreči se poštenju
    vendre ses père et mère lastne starše prodati, biti brez vesti
    vendre la peau de l'ours (figuré) razpolagati s stvarjo, ki je še nimamo
    vendre quelqu'un izdati koga
    vendre la mèche izdati skrivnost
    vendre chèrement sa vie; sa peau umreti po srditem boju, odporu
    se vendre proda(ja)ti se
    ça se vend comme des petits pains to gre zelo dobro v prodajo, to gre za méd
    se vendre à l'occupant prodati se okupatorju
  • venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

    ne pas venir ne priti, izostati
    venir en courant priteči
    venir en voiture pripeljati se
    venir voir quelqu'un obiskati koga
    faire venir le médecin poklicati zdravnika
    faire venir quelque chose naročiti si kaj
    venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
    l'année qui vient prihodnje leto
    les générations à venir bodoče generacije
    il vient d'arriver pravkar je dospel
    vient de paraître pravkar izšlo
    s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
    il me vient à l'épaule on mi sega do rame
    venir à bout de uspeti, triumfirati nad
    venir à son but doseči svoj cilj
    venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
    en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
    en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
    venir à point ravno prav priti
    en venir là odločiti se za to
    en venir à la force uporabiti silo
    venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
    venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
    venir à rien propasti, propadati
    en venir à priti do
    ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
    laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
    voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
    ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
    se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)
  • vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

    la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
    vent alizé pasatni (tropski) veter
    vent chargé de neige snežni veter
    vent nul brezvetrje
    vent de sable peščeni veter (vihar)
    coup masculin de vent piš vetra
    vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
    en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
    aux quatre vents povsod, v vse smeri
    il fait du vent vetrovno je
    avoir bon vent imeti ugoden veter
    avoir des vents (médecine) imeti vetrove
    avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
    avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
    avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
    avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
    avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
    aller comme le vent iti hitro
    aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
    contre vents et marées kljub vsem zaprekam
    lâcher un vent prdniti
    passer en coup de vent kot veter mimo iti
    marcher le nez au vent prodajati zijala
    le vent tourne veter se obrača
    être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
    prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
    autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
    quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
    qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
    tourner à tous les vents biti nestanoviten
  • vente [vɑ̃t] féminin prodaja; poseka (gozda)

    contrat masculin de vente prodajna pogodba
    prix masculin de vente prodajna cena
    vente à crédit, au comptant; à tempérament prodaja na up, za gotovino, na obroke
    vente en gros, au détail prodaja na debelo, na drobno
    vente aux enchères, à l'encan prodaja na dražbi, dražba
    vente totale, de liquidation razprodaja
    vente exclusive, forcée samoprodaja, prisilna prodaja
    vente de fin de saison sezonska razprodaja
    vente à l'emporter prodaja čez cesto, ulico
    vente au rabais, vente-réclame prodaja s popustom, reklamna prodaja
    en vente ici se prodaja tu
    mettre en vente dati na prodaj
    marchandise féminin de vente, hors de vente blago, ki gre, ne gre v prodajo
  • ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

    j'ai mal au ventre trebuh me boli
    j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
    se coucher à plat ventre leči na trebuh
    avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
    courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
    à ventre déboutonné čezmerno
    rire à ventre déboutonné krohotati se
    ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
    se bourrer le ventre natrpati si želodec
    marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
    avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
    ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
    avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
    je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
    donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
    ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede
  • verglas [vɛrgla] masculin poledica

    accident masculin de voiture dû au verglas avtomobilska nesreča zaradi poledice
  • verrou [vɛru] masculin zapah

    verrou de sûreté varnostni zapah
    fermer la porte au verrou zapahniti vrata
    s'enfermer au verrou zapreti se z zapahom
    être sous les verrous biti za zapahi, v zaporu
    mettre sous les verrous vtakniti v ječo
    mettre, pousser, tirer le verrou zariniti, poriniti, potegniti zapah
    porter l'épée en verrou (ali: en verrouil) nositi meč vodoravno
  • verso [vɛrso] masculin narobe stran lista, hrbtna stran, leva stran (v knjigi)

    au verso na hrbtni strani
  • vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

    ceinture féminin verte zeleni pas
    espace masculin vert zelena površina
    haricots masculin pluriel verts stročji fižol
    salade féminin verte zelena solata
    une verte semonce oster ukor, opomin
    une verte vieillesse čila, zdrava starost
    un vieillard encore vert še čil, krepak starec
    vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
    la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
    une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
    en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
    en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
    envoyer au diable vert poslati k vragu
    être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
    en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
    laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
    manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
    se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
    prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga
  • vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

    1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
    a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
    b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

    2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.
  • vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

    à vie za vse življenje, dosmrtno
    pension féminin à vie dosmrtna penzija
    en vie pri življenju, živ
    au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
    entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
    italien y va de la vie gre za življenje
    jamais de la vie nikoli
    pour la vie za vedno
    sans vie brez življenja, neživ; brez moči
    sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
    la vie durant vse (svoje) življenje
    avoir la vie dure biti trdoživ
    devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
    donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
    faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
    gagner sa vie služiti si svoj kruh
    mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
    rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
    sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
    vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
    assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
    coût masculin de la vie življenjski stroški
    dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
    femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
    niveau masculin de la vie življenjski standard
    question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
    régime masculin; train masculin de vie način življenja
    vie de chien (figuré) pasje življenje
    vie chère drago življenje, draginja
    vie en commun skupno življenje
    vie économique gospodarsko življenje
    vie de misère bedno življenje
    vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
    vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
    que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
    avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
    risquer sa vie tvegati svoje življenje
  • vieillot, te [vjɛjo, ɔt] adjectif postaren, starikav

    un enfant au visage vieillot otrok starikavega obraza
    préjugés vieillots zastareli predsodki
  • vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

    él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
    chaux féminin vive živo apno
    eau féminin vive studenčnica
    froid masculin vif oster mraz
    haie féminin vive živa meja
    kilo masculin vif kilogram žive teže
    plaie féminin vive odprta rana
    de vive force s silo, nasilno
    de vive voix ustno
    le vif d'une question bistvo vprašanja
    couper, trancher dans le vif energično postopati
    entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
    être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
    piquer au vif zadeti v živo
    prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
    pêcher au vif loviti ribe z živo vabo