praeda -ae, f (iz *prai-hedā, *praei-hidā, sor. s prehendo, torej = nagrabljeno, ugrabljeno; prim. star. abl. (na napisih) praidād = praedā) plen, in sicer
1. (v vojni) vojni plen: Pl., Cu., V., H., T., Lucr. idr., praeda ante parta Ci., praeda ex omnibus locis agebatur C., ex pacatis praedas agere S. pleniti po mirnih krajih, praedam ex agris agere L., praedam capere Ci. ali facere L. (u)pleniti, praeda cessit alicui L. plen je pripadel, praedae alia militum cessere L. drugo je pripadlo vojakom kot plen; tako tudi: reliqui in praedam cessere victoris Cu. so pripadli zmagovalcu kot plen.
2. (na lovu) lovína, lovski plen, ulov: Plin., Sen. ph. idr., cervi luporum praeda H., pisces mea praeda O., formicae praedam per herbas convectant V.; pesn.: veniunt nova praeda, puellae O., praeda haec mea est Pl.
3. rop: praeda praetoris Ci., praeda e templo Ci., regnum praedam sceleris sui fecit S., aliquid praedae habere S. kot rop imeti v posesti, in praedā et sanguine versari Ci.
4. zadržana najdena reč, zadržana najdba (najdenina): ostendit praedam Ph.
5. metaf. korist, dobiček: Tib., spes praedae S., cupido praedae O., reiecta praeda H., praedam ferre (imeti) H., ab aliquo magnas praedas facere N. veliko dobička imeti od koga, maximas praedas facere Ci.
Zadetki iskanja
- prae-ditus 3 (*praedere iz *prae-dare)
1. obdarjen (obdarovan) s čim, imajoč kaj (v negativnem pomenu), preskrbljen (oskrbljen, obložen) s čim, skladen s čim, podvržen čemu: S., Iust., Plin., Sil. idr., sensibus Ci., sensu divino Lucr., summis ornamentis honoris Ci., summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., vitio grandi Ci., immani crudelitate Ci., parvis opibus Ci., amplissimo sacerdotio Ci., spe, amentiā Ci., metu Ci. od strahu prevzet, singulari bonitate et modestiā Ci. izredno dober in skromen, simulacrum summa atque antiquissima religione praeditum Ci. ki se ga (je) je držal(a) … , ki je užival(a), tantā amentiā et audaciā Ci. tako nespameten in drzen.
2. = praepositus predpostavljen: eorum de numero praediti curant singuli Ap., ille, qui nobis praeditus fuit Ap., ei negotio praediti Ap., deus ei rei praeditus Fr. - prae-iūdicium -iī, n (prae in iūdicium)
1. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) (raz)sodba (ki je poznejši lahko ali ji mora biti vodilo), predsodba, prejudíc(ij), predhodna odločitev, predhodni izrek: Plin. iun., Q., Suet. idr., de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., cur non eius damnatione aliquod ad hoc iudicium praieiudicii comparasti? Ci., praeiudicium se de capite C. Verris per hoc iudicium nolle fieri Ci.
2. metaf. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) sodba, predsodba, vnaprejšnja odločitev (izven sodišča): praeiudicium tantae rei afferre L. vnaprej (prenaglo, prehitro) se odločiti glede tako pomembne zadeve (o tako pomembni zadevi).
3. meton.
a) prejudicialna tožba, tožba na vnaprejšnjo sodno odločbo, po kateri naj se določi kako pravno razmerje: Icti.
b) po kaki vnaprejšnji odločbi nastala škoda, prejudíc(ij): Sen. ph., Gell., Icti., neque veritati facit praeiudicium Icti. ne škoduje.
c) odločilni (vplivni, merodajni) zgled (primer): Pompeius vestri facti praeiudicio demotus Italiā decessit C., praeiudicia Africi belli C. dosedanji zloslutni (= nesrečo, slab izid napovedujoči) dogodki, orabat, ut se praeiudicio iuvarem Plin. iun. - prae-meditor -ārī -ātus sum (prae in meditārī) (vna)prej (poprej) premisliti (premišlj(ev)ati), razmisliti (razmišljati) o čem, (vna)prej (poprej) misliti na kaj, pripraviti (pripravljati) se na kaj, (vna)prej (poprej) preizkusiti (preizkušati), (vna)prej (poprej) (z)vaditi: L., Sen. ph., Sil., Amm. idr., praemeditari, quo animo accedam ad urbem Ci. ep., est enim sapientis, quicquid homini accidere possit, id praemeditari ferendum modice esse Ci., si reus horum nihil fecerit, accusator dicet eum usque adeo praemeditatum fuisse, quid sibi esset usu venturum Corn.; abs.: praemeditatus adsistentibus phonascis T. prej vadeč (poskušajoč) po navodilih (ob napotkih) učiteljev petja; tako tudi: tentans citharam et praemeditatus T.; pt. pf. s pass. pomenom: nec fieri meliora mala praemeditata Ci. prej premišljena (preudarjena), nihil praemeditati Q., praemeditata dicere iam parabat Amm.
- prae-pes -petis, abl. sg. -ī in -e, gen. pl. -um (prae + petō = πέτομαι; prim. im-pes, im-petus, penna, pinna) naprej (pred kom) leteč
1. (kot relig. t.t. avgurjev) ugodno leteč, srečo obetajoč (obljubljajoč, napovedujoč), srečonosen, pomenljiv: avis Enn. ap. Ci., praepetes aves, quae secundo auspicio ante eum volant, qui auspicatur Serv., et volucrum linguas et praepetis omina pinnae sentis V.; meton. (o kraju) ugoden: loca, portus Enn. ap. Gell.
2. metaf. hitro leteč, hiter: Plin., Stat., Cl. idr., pennae Ci., praepetibus pinnis se credere caelo V., tela praepetis dei (= Amoris) O.
3. subst. f (in m) večji ptič: Iovis (orel) V., O., Val. Fl., Stat., tum primum cognita praepes (sc. ardea) subvolat O.; toda: Medusaei praepetis (sc. equi) ungula O. Meduzinega letalca (o krilatem Pegazu), tako tudi praepes Perseus Lucan. krilatec (krilati) Perzej (ker je imel krila in je hkrati sedel tudi na krilatem Pegazu). - praerepsor (praereptor) -ōris, m (praeripere) kdor komu kaj jemlje (odteguje) tako rekoč izpred ust, jemalec, odtegovalec: filius, qui ad benedictionem fratris praereptor assisterat Hier.
- prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod
1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.
2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis
I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —
II. kot adj.
1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.
2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.
3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.
4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.
5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha. - prae-tendō -ere -tendī -tentum (prae in tendere)
1. (po)moliti, iztegniti (iztegovati), stegniti (stegovati): et sunt alia dictu minora: sed ubi visum in eo praetendit? Plin., propagines e vitibus altius praetentas non succedit Fabius Pictor ap. Gell.
2. pred seboj (po)držati: tela O., hastas dextris V., velamenta manu O., praetenta cuspide O., nec coniugis umquam praetendi taedas V. nikdar nisem (javno) kazal plamenic soproga = nikdar nisem zahteval zakonitega zakona.
3. spredaj (pred čim, pred kaj) razpeti (razpenjati), spredaj razprostreti (razprostirati), spredaj potegniti (potegovati, potezati): cilicia L., vestem ocellis O., saepem segeti V.; pesn.: muros morti V. proti smrti; metaf.
a) postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred) kaj: sermonem decreto L., offirmare animum auribusque praetendere Plin. iun. tako rekoč „držati pred ušesi“ = dati mu premoč (prevlado) nad ušesi; od tod med. praetendi (o krajih) spredaj, pred čim ali ob čem ležati (stati); z dat.: Baeticae praetenditur Lusitania Plin., Sicanio praetenta sinu (dat.) iacet insula contra V., praetenta Syrtibus arva V., quidquid castrorum Armeniis praetenditur T.; abs.: tenue praetentum litus esse L.
b) kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se: aliquid seditioni L., legatorum decretum calumniae L. z odlokom olepš(ev)ati (zagovarjati), nomen hominis doctissimi suis immanibus moribus Ci. zakrivati (prikrivati, olepševati, lepšati, lepotiti) z imenom, ob simultates, quibus causam partium praetendebat T.; brez dat.: Q., Ap., Paul. (Dig.) idr., fessam aetatem, amicitiam, honesta nomina T.
4. pred (vojaškim) taborom (taboriščem, ostrogom) taboriti (kot straža): Eccl.
Opomba: Nenavaden pt. pf. prae-tēnsus: pozni Eccl. - praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)
I.
1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.
2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.
3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.
4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —
II.
1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.
2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.
Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg. - praeter-propter, adv. (ixpt. praeter in propter) „dalje ali bliže“ = bolj (več) ali manj, približno: Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell., „et praeterpropter“ inquit „alia quinquaginta“ Fr. ap. Gell., praeterpropter vitam vivitur Enn. ap. Gell. zdaj tako, zdaj tako.
- praetōrius 3 (praetor)
1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.
2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.
3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva. - prae-veniō -īre -vēnī -ventum (prae in venīre)
1. prej ali pred kom priti (prihajati), prestreči (prestrezati, prestregati) koga, prehite(va)ti koga: hostis breviore viā praeventurus erat L., (sc. oritur) candida Lucifero praeveniente dies O.; pri tožbi: Icti.; z acc.: hostem L.; pesn. (v tmezi): praeque diem veniens age V.; metaf.: praevenire famam, desiderium plebis L., balneo frigus Cels., morte praeventus Iust., Plin. iun. ki (ker) ga je prehitela smrt, (sc. tempus illud) non praeventum morte fuisse dolet O., nisi praeveniretur Agrippina T. če ne prehitijo (= če ne posežejo vmes, ne preprečijo) z Agripino (= z umorom Agripine), ut praeveniretur, ab iisdem interfectus est Eutr., dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S. ovreti, preprečiti, onemogočiti; tako tudi: nisi aliqui casus aut occupatio eius consilium praevenisset (po novejših izdajah peremisset) Ci.
2. pren. preseči (presegati) koga, biti boljši (izvrstnejši) od koga: Nomentaneae (sc. vites) vini nobilitate subsequuntur Aminneas, fecunditate vero etiam praeveniunt Col. - pratique2 [-tik] féminin praksa; izvajanje; postopek; navada, praktično izkustvo, vaje; izvedenost; veščina; znanje, rutina; klientela; klient, odjemalec (d'une boutique, d'un magasin trgovine); občevanje (de z); religion izvrševanje verskih dolžnosti
en pratique praktično, v resnici
pratique professionnelle poklicna praksa
c'est de pratique courante tako se (to) dela, takšna je praksa
il a une pratique étendue ima obsežno prakso (mnogo pacientov)
il y a loin de la théorie à la pratique med teorijo in prakso je velika razlika
mettre en pratique spremeniti v prakso, praktično izvesti - prav1
1. (pravilno) sklepati, izgovoriti, položen: richtig
2. (ne narobe) razumeti, slišati: recht
3.
imeti prav recht haben, im Recht sein
kot se potem izkaže: recht behalten
ne imeti prav nicht recht haben, im Unrecht sein
ali imam prav, če domnevam, da …? gehe ich recht in der Annahme, [daß] dass …?
dati prav komu: (jemandem) recht geben
ne dati prav komu: (jemandem) nicht recht geben
delati prav recht tun
prav imeti/storiti, (če) recht daran tun
4.
je/ni prav komu: (je/ni sprejemljivo) (jemandem) ist es (nicht) recht
tako je prav! das geht in Ordnung
meni je (tako) prav mir paßt es
vse, kar je prav! alles, was recht ist!
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber
5.
biti prav obleka, obutev: passen, die richtige Größe haben
(ustrezati) passen (to mi ni prav das paßt mir nicht), (mit (etwas)) einverstanden sein
priti prav gut sein (za für), zustatten kommen (za für), von Vorteil sein - prav3
1. (ravno) gerade, ausgerechnet (prav on ausgerechnet er)
2. (isto) eben- (od tam ebendaher, tja ebendahin, tedaj ebendann, zato ebendarum, ebendeshalb, ebendeswegen, tam ebendort, toliko [ebensoviel] ebenso viel)
3.
prav ta/ta/to ebender/ebendie/ebendas, ebendieser/ebendiese/ebendieses
prav isti ebenderselbe
prav tisti ebenjener
prav tak ebensolcher
4.
prav tako (enako) ebenso, (tudi) ebenfalls, (z istim uspehom) [ebensogut] ebenso gut, [ebensowohl] ebenso wohl, ebenso …
(daleč [ebensoweit] ebenso weit, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, mnogo [ebensoviel] ebenso viel, pogosto [ebensohäufig] ebenso häufig, [ebensooft] ebenso oft, rad [ebensogern] ebenso gern)
5. (naravnost) geradezu
6. (posebej) eigens (za für) - práv just, right; (zelo) very
práv zdaj just now
práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
takó je práv that's right, all right
práv dobro quite well
práv takó! just so!, quite!, quite so!
práv nič nothing at all
práv škoda je, da... it is a great pity that...
práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
moja ura ne gre práv my watch is going wrong
ravno práv prihajaš you come just in time
práv blizu stanujemo we live quite close by
ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
to mi je ravno práv it is just what I want
če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
če ti je práv ali ne whether you like it or not
práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
práv mu je! serves him right!
imeti práv to be right
imaš práv you are right
práv napraviti, delati to do right, to do what is right
komu práv napraviti to suit, to please someone
vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
to ni práv od tebe you are wrong there
meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
práv priti (koristiti) to come in handy
vse práv pride every little helps
to utegne práv priti it may come in useful
práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
práv takó likewise
práv nocoj (še nocoj) this very night
práv na začetku at the very beginning - práv correctamente; bien; como es debido
imeti prav tener razón
dati komu prav dar la razón a alg
dali so mu prav le han dado la razón, le han hecho justicia
prav ti je te está bien empleado; te lo has querido; lo tienes bien merecido
on ima popolnoma prav tiene muchísima razón
meni je prav me parece bien
če Vam je (se zdi) prav si le parece bien a usted; si usted no tiene inconveniente
njemu je vse prav (je z vsem zadovoljen) él se conforma con todo
meni je vse prav estoy conforme con todo; por mí no hay inconveniente
tako je prav! ¡eso está bien!, ¡muy bien!, ¡bien hecho!, ¡así me gusta!
že prav! ¡ya está bien!
če prav pomislim si lo pienso bien; considerándolo bien
sem prav slíšal? ¿he oído bien?
prav rad con mucho gusto, fam de mil amores
nikoli mu nič prav ne naredim no consigo hacer nada a su gusto
prav zato! ¡precisamente por eso!, ¡razón de más para ello!
ravno prav prihajate llega usted muy oportunamente
to mi pride ravno prav me viene muy a propósito, me conviene
odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece - pràv bien, à propos, très
prav! bon!
prav ali ne prav à tort ou à raison
prav dati komu donner raison à quelqu'un
prav dobro très bien
prav gotovo bien sûr, sans contredit
prav mu je il l'a bien mérité, cela devait lui arriver, c'est bien fait pour lui, familiarno il ne l'a pas volé
prav nič pas du tout, pas le moins du monde
prav nocoj ce soir même
prav praviš tu dis vrai
prav rad avec plaisir
prav tako de même, idem
prav tako kot aussi bien que
bo že prav tako ce doit être cela, familiarno il y a du vrai là-dedans
pravzaprav à vrai dire, à proprement parler
prav zato précisément pour cela
prav zdaj juste maintenant
imeti prav avoir raison, être dans le vrai, être dans son droit
ne imeti prav avoir tort
prihajati ravno prav arriver fort à propos, venir (ali tomber) à point
zdeti se prav juger bon
če prav pomislim en le considérant bien
če sem prav slišal si j'ai bien entendu
kot je prav comme de raison
ta obleka mu je prav ce costume lui va bien
to bi mi bilo prav cela ferait mon affaire
to mi je prav cela me convient
to pride ravno prav ça tombe à propos (ali à pic, à point) - pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - pràv prisl.
1. bine
2. corect, exact
□ imeti prav a avea dreptate
3. chiar
4. anume
5.
□ prav tako de asemenea
6.
□ prav tedaj tocmai