Franja

strást passion moški spol , (silna) fureur ženski spol , fougue ženski spol , (bolestna) manie ženski spol , rage ženski spol ; figurativno ferveur ženski spol , ardeur ženski spol , chaleur ženski spol , feu moški spol , flamme ženski spol

brez strasti dégagé (ali dénué, exempt) de passion, sans passion, placide, impassible
s strastjo avec passion (ali ferveur, fureur)
igralska strast passion du jeu
potovalna strast passion de voyager (ali des voyages)
pravdarska strast manie des procès
uničevalna strast rage de destruction, vandalisme moški spol
krotiti, obvladati svoje strasti maîtriser (ali dompter) ses passions
v strasti se razvneti za se passionner pour
popustiti svoji strasti se laisser aller à (ali emporter par) sa passion

stróka (-e) f

1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere

2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che

stróšek expense, cost; expenditure; outlay, outgoings pl

na stróške at the expense of
na državne stróške at public expense
z majhnimi stróški at little cost
k vragu s stróški! (= naj stane, kar hoče!) blow the expense!
zvezan s stróški expense(-)
na moj stróšek at my expense
drobni stróški sundries pl
manjši stróški pocket money, minor expenses pl
potni stróški travelling expenses pl
proizvodni stróšek prime cost
režijski stróški overhead expenses, overheads pl
pravdni stróšek legal costs pl
sodni stróški court costs pl
življenjski stróški cost of living
tekoči stróški current expenses pl
po odbitju vseh stróškov all expenses paid
povrnitev stróškov reimbursement
ne gledam na stróške (figurativno) I don't mind the expense
kriti stróške to cover (the) expenses
pokriti stróške (= izravnati se) to break even
povrniti komu stróške to reimburse someone; to refund someone's expenses
poravnati stróške to meet (ali pogovorno to stand) the cost
stróški požró ves dobiček (the) expenses eat up all the profits
prispevati k stróškom to share the cost
ne varčevati s stróški not to grudge the expenditure, to spare no expense
plačati (»nositi«) stróške to pay (ali to cover, to defray) (the) expenses
biti povezan s stróški to involve expense
plačati, kriti stróške za koga to defray (ali to cover) someone's expenses
(o)ceniti stróške to appraise the cost
(po)kriti svoje stróške (priti na svoj račun) to recover expenses, to break even, (figurativno) to get one's money's worth
vreči se, zagnati se v stróške to go to great expense

struggle² [strʌgl] neprehodni glagol
boriti se (with z, for za, against proti)
truditi se, napenjati se, mučiti se (with s.th. s čim)
trgati se (za kaj); upirati se (against čemu)
braniti se (česa), otepati se; s težavo si utirati pot, se prebijati; (redko) prepirati se
prehodni glagol
izbojevati, priboriti si

a struggling artist umetnik, ki se še ni uveljavil in se s težavo prebija (skozi življenje)
to struggle along prebi(ja)ti se
to struggle for breath s težavo loviti sapo
I struggled in my coat z muko sem oblekel plašč
to struggle up a cliff s težavo se vzpenjati po pečini
to struggle with death boriti se s smrtjo
to struggle to one's feet z muko se dvigniti, vstati na noge
he struggled to save his life boril se je za svoje življenje
to struggle against overwhelming forces boriti se proti veliki premoči
he has to struggle to earn his living z velikim trudom si služi svoj kruh
to struggle for power boriti se za oblast
to struggle through the crowd s težavo si utirati pot skozi množico

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

stuff¹ [stʌf] samostalnik
snov; material, masa; surovina; predmet, stvar; gradivo, snov; hrana, pijača; (volneno) blago, sukno, tkanina; roba
domačno lek, zdravilo, zdravila; nič vredna stvar, izmeček; stavbni les; nadev (za pečenko); (časnikarstvo) rokopis, (časopisni) članek
figurativno sposobnost, zmožnost, (dobra) lastnost
figurativno nesmisel, neumnost, bedastoča

the stuff pogovorno gotovina; tisto, kar je pravo
stuff and nonsense! kakšen nesmisel!
doctor's stuff zdravilo
food stuff živila, proviant
garden stuff, green stuff zelenjava, povrtnina
household stuff zastarelo hišna posoda, pohištvo
inch stuff eno colo debele deske
thick stuff nad štiri cole debele deske
hot stuff sleng duhovit (energičen, spreten, pripraven) človek; opolzka knjiga ali gledališka igra
none of your stuff! nehaj že s svojimi neumnostmi!
silk stuff svilena tkanina
this book is sorry stuff ta knjiga ni počenega groša vredna (je za v koš)
don't talk such a stuff! ne govori takih bedastoč!
to know one's stuff pogovorno spoznati se (na svoje stvari)
do your stuff! pokaži, kaj znaš!
he has written some first-rate stuff napisal je nekaj prvovrstnih stvari
that is the stuff to give him figurativno tako je treba z njim govoriti (ravnati)

stultify [stʌ́ltifai] prehodni glagol
znoriti; osmešiti, blamirati, izpostaviti posmehu ali norčevanju; napraviti absurdno (neumno, smešno); dati smešen videz; napraviti kaj brezkoristno ali brez vrednosti; nasprotovati (o.s. si)
pobijati, demantirati, postaviti na laž, ovreči
pravno proglasiti za neprištevnega (nerazsodnega)

to stultify o.s. (o)smešiti se, blamirati se
he stultifies his own arguments on pobija svoje lastne argumente

stump¹ [stʌmp] samostalnik
štor, štrcelj, okrnek; (zobna) škrbina; konček, ostanek (cigarete, svinčnika itd.); čik; lesena noga
množina, sleng noge; brisalo (risarsko); majhna močna žival; težka hoja, topotanje
ameriško, pogovorno izziv(anje); (cricket) ena od treh palic, ki tvorijo vrata; štor (panj) kot govorniški oder
figurativno javen govor, volilna propaganda

up a stump ameriško, sleng v stiski, v škripcih
stump orator pogovorno bučen volilen govornik
the stump of a broom že obrabljena metla
to be on the stump pogovorno biti na turneji predvolilnih (političnih) govorov
to draw the stumps prekiniti igro
to stir one's stumps pogovorno pobegniti, popihati jo, odkuriti jo
stir your stumpsl sleng stegni malo svoje noge!, pohiti!
to take (to go on) the stump ameriško iti na predvolilno propagandno potovanje (turnejo)

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

stvarítev (-tve) f creazione, opera:
kiparska stvaritev scultura
filmska, operna stvaritev film, opera
odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti

subdue [sʌbdjú:] prehodni glagol
podvreči, podjarmiti; obvladati
figurativno obrzdati, ukrotiti, premagati; zadušiti (glas); obdelati, kultivirati (zemljo); pomiriti, ublažiti (bolečine, barve, svetlobo itd.)

to subdue the enemy premagati sovražnika
to subdue one's passions obvladati svoje strasti

sub-mittō (sum-mitto) -ere -mīsī -missum (sub in mittere)

I.

1. (dol, na tla) spustiti (spuščati), povesiti (povešati), skloniti (sklanjati), nagniti (nagibati): clipeum Cu., latus summisit in herba O., submittere fasces L., Plin. in (pren.) Ci., summittere caput O., summisere oculos cum duce turba suo O., submittere aures Plin., vultum Sen. ph., vultum alicui (pred kom) Suet., sponte genua Cu. (o konju) upogniti (upogibati), submissis genibus aliquem orare Lact. z upognjenimi koleni = na kolenih, kleče = in dura summisso poplite terra O., submittere se alicui ad genua Cu. ali se ad pedes submittere L. spustiti se (pred kom) na kolena, poklekniti (pred kom), pasti (pred kom) na kolena, seque praesidenti patri ad genua summisit Suet.; med.
a) spustiti (spuščati) se, pasti (padati): genu (na koleno) submitti Cu., genu submissus Lucr.
b) upasti (upadati), (o krajih) spustiti (spuščati) se = ulegati se, (z)nižati (zniževati) se: Tiberis aestate submittitur Plin. iun., submissa fastigio planities L., cuius (sc. Hyrcaniae) fastigium perpetua valle submittitur Cu., rupes leniore submissa fastigio Cu.; occ.
a) koga kam spustiti (spuščati), pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): aliquem in Tiberim Lamp.
b) (z višine) prestaviti (prestavljati) dol (nav(z)dol, v nižino), premestiti (premeščati): aedes suas in plana Fl.

2. metaf.
a) pustiti (puščati), opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, umiriti (umirjati) kaj, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, zmanjšati (zmanjševati) kaj: inceptum frustra submitte furorem V. ukroti, submisserant obnoxios animos L. srce jim je (bilo) upadlo, pogum jim je upadel, ne ad minores calamitates animos submitterent L., cum possit clarius dicere … multum summittere Ci. nekaj krepko govoriti, submittere orationem Plin. iun. ali verba Sen. ph. govoriti (predavati, nastopati) z zamolklim (pritajenim) glasom, quando attollenda vel summittenda sit vox Q. kdaj je treba glas povzdigniti ali priglušiti, aemuli pretia summittunt Plin. znižujejo.
b) podrediti (podrejati), podvreči, ukloniti (uklanjati), ponižati (poniževati), prepustiti (prepuščati): citharae cannas O., qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia Ci., summisi me et supplicavi Ci., periculo ulli submittere animum nostrum Brutus et Cassius ap. Ci. ep., animos submittere amori V. ponos podrediti ljubezni, ponos žrtvovati za ljubezen, Camillo summittere imperium L. svoje poveljstvo podrediti (prepustiti) Kamilu, summittendo se in privatum fastigium L., summittere se in humilitatem causam dicentium L., nec me summittere culpae certa fui O. ne biti kriva, ne zagrešiti, nimis se temporibus summittere Sen. ph. vdati se v časovne razmere, podrediti se trenutnim razmeram, animus neutri fortunae se submittens Sen. ph. ne uklanjajoč se, ut ei aliquis se submitteret Iust.

3. pripustiti (pripuščati), postaviti (postavljati) kaj pod kaj, podstaviti (podstavljati) kaj pod kaj: agnos nutricibus Col., cantherium vitibus Col. —

II.

1. pod roko ali (na) skrivaj poslati (pošiljati) za kom, dodatno (zraven, naknadno) poslati (pošiljati) komu kaj, (v pomoč, na pomoč, v podporo) poslati (pošiljati) komu kaj: summittebat iste Timarchidem Ci., submittere exercitūs huc Plancus in Ci. ep., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., nisi subsidium sibi submittatur C., submittit cohortes equitibus subsidio C., submittere milites auxilio C., L., submittantur et suppleantur capita Dig.; brez obj.: huic vos non summittetis (sc. successorem)? Ci., ad pupillae matrem summittebat Ci., Caesar … laborantibus submittit (sc. subsidium) C.

2. occ.
a) poslati (pošiljati) koga namesto koga, nadomestiti (nadomeščati) koga s kom: integros defatigatis submittens C.
b) razposlati (razpošiljati), napelj(ev)ati, (na)hujskati koga k čemu, pripraviti koga do česa: summissis consularibus viris, qui (sc. Acten libertam) regio genere ortam peierarent Suet.
c) sploh poslati (pošiljati): laticlaviam alicui per libertum Lamp. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati): oculos O., palmas, alta ad Capitolia dextras Sil., rite summisi manus Sen. tr., aliae falces submissae, aliae demissae Cu.

2. occ.
a) omogočiti (omogočati) rast (klitje) česa, da(ja)ti čemu (vz)kliti, (z)rasti: aspice, quo submittat humus … colores Pr. pisane cvetlice, tibi … tellus summittit flores Lucr., uti … nequeat fetus submittere tellus Lucr., non pabula tellus pascendis summittit equis Lucan., submittere gramina Val. Fl.
b) pustiti (puščati) kaj rasti ali da kaj raste = ne rezati, ne porezati, ne odrezati, ne striči, ne odstriči, ne postriči česa, (vz)rediti (vzrejati), gojiti kaj (rastline, perje, lase): Ca. idr., prata Varr., Col., arbori brachia, frutices in semen Col., salix ad unam perticam submittitur Col., submittere capillum Plin. iun., barbam ac capillum Sen. rh., barbam capillumque Sen. ph., crinem barbamque T., barbam demittere vel capillum submittere Ulp. (Dig.).
c) za pleme (razmnoževanje, razplod) (vz)rediti (vzrejati): arietes, haedos, mares ad admissuram Varr., tauros V., quos (sc. vitulos) … pecori malint submittere habendo V.
d) pesn. (o krajih kot subj.) (vz)rediti, roditi (rojevati), da(ja)ti rast čemu: vinea submittit capreas non semper edulīs H., non hydra … firmior … crevit … monstrumve submisēre Colchi maius H. — Od tod adj. pt. pf. sub-missus (sum-missus) 3, adv. -ē

1. (dol) spuščen, povešen, sklonjen: submisso voltu V. ali summisso vertice O. s povešeno glavo, tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus … praebuisse mammas L., summissa terrā (po drugih terrae) brachia O., cervix in terram submissa Col., oculi summissi Plin., submissi petimus terram V. sklonivši se pokleknemo, stantibus primis, secundis summissioribus L. bolj sklonjeni, v bolj sklonjeni drži, purpura sit summissior Q. bolj spodaj, capillo summissiore Suet. bolj dol visečih las.

2. metaf.
a) (o glasu in govoru) α) zamolkel, pritajen, zatopljen, tih (naspr. contentus): vox Ci., O., Q., oratio Ci., C., Q., murmur Q., summissior oratio, sermo Q.; (o govorniku) zamolklo, tiho, pritajeno, ne krepko, ne glasno govoreč: hanc ego iudico formam summissi oratoris Ci., in prooemiis plerumque summissi … in narratione pleni atque expressi … sumus Q., sciscitari submissius Petr. tiš(j)e. β) miren, hladen, umirjen, obvladan, brezstrasten, skromen, zmeren (naspr. elatus): summissa dicere Ci., miscere elata summissis Q., summissa, qualia in epilogis sunt Q., summissa actio Q., causae reorum tristes atque summissae Q.; (o govorniku): (sc. orator Atticus) summissus est et humilis Ci. skromen, cui Iuno submissa (sc. respondet) krotko, plašno, plaho.
b) (o značaju) α) v pozitivnem pomenu = skromen, pohleven, ponižen, ne prevzeten (brez prevzetnosti): non enim dubitabat, quin (sc. civitates) recenti calamitate submissiores essent futurae C., summissis precibus Lucan., non nimis summisse supplicare Ci., multaque summisse, multa minanter agat O., aspere an leniter an etiam summisse loqui expediat Q., submisse scribere T., tanto nos geramus summissius Ci., submissius dolere Ci.; enalaga: summissas tendere manus O. ponižno; occ. popustljiv, prizanesljiv, milostljiv, milosten: tristem viro submissus honorem largitur vitae Stat. β) v negativnem pomenu = nizkoten, podel, klečeplazen: neque summissum et abiectum vivere Ci., ne quid humile, submissumque faciamus Ci.

subroger [sübrɔže] verbe transitif, juridique postaviti koga na mesto nekoga drugega, nadomestiti, prenesti (pravice) (quelqu'un komu)

subroger quelqu'un en ses droits odstopiti komu svoje pravice

substance [sʌ́bstəns] samostalnik
snov, materija, substanca, masa
filozofija bit; stvarnost, realnost, resničnost; vsebina, téma, predmet (knjige itd.); jedro, bistvo, prava vrednost; odločilnost, merodajnost; premoženje, imetje

in substance v bistvu
the substance of the essay predmet eseja
arguments of little substance malo odločilni argumenti
a man of substance premožen, bogat človek
to take the shadow for the substance vzeti senco za realnost
to waste one's substance zapravljati svoje premoženje, biti razsipen

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.

succinctement [süksɛ̃ktəmɑ̃] adverbe kratko, jedrnato, v malo besedah

exprimer succinctement ses pensées jedrnato izraziti svoje misli

suffire* [süfir] verbe intransitif zadostovati (à za); zadostiti (à quelque chose čemu)

cette somme suffira à payer tes dettes ta vsota bo zadostovala, da boš plačal svoje dolgove
cela suffit à mon bonheur to mi zadostuje za mojo srečo
un rien suffit pour le contrarier malenkost je dovolj, da se (on) ujezi
cela (ça) suffit (ali samo: suffit), ca suffit comme ça (familier) dovolj je tega, ne govorimo več o tem
elle suffit seule à ce travail ona bo sama kos temu delu
à chaque jour suffit sa peine (proverbe) vsak dan ima (že) svoje nadloge, ni se treba brez potrebe mučiti za prihodnost
se suffire ne potrebovati tuje pomoči, stati na lastnih nogah; biti samozadosten, avtarkičen
un pays qui se suffit à lui-même avtarkična dežela (država)
je me suffis depuis l'âge de 20 ans že od dvajsetega leta starosti skrbim zase
il suffit d'une fois! enkrat je dovolj!