Franja

računalništvo samostalnik
1. (veda) ▸ számítástechnikaPovezane iztočnice: teoretično računalništvo, tehnik računalništva, inženir računalništva, kvantno računalništvo, elektrotehnik računalništva

2. (izobraževalni program) ▸ számítástechnikaHotel sem se že vpisati na računalništvo, a sem potem vseeno ostal pri matematiki. ▸ Már korábban is be szerettem volna iratkozni számítástechnika szakra, de aztán mégis maradtam a matematikánál.
Ko je končal tretji letnik računalništva, je odšel čez veliko lužo v Los Angeles, kjer so ga takoj sprejeli v dramsko šolo. ▸ Amikor befejezte a számítástechnika szak harmadik évfolyamát, elment a tengerentúlra Los Angelesbe, ahol azonnal felvették a drámaiskolába.

3. (o napravah) ▸ számítástechnika
Ključna naprava mobilnega računalništva je vsekakor prenosni računalnik. ▸ A mobil számítástechnika kulcsfontosságú eszköze mindenképpen a hordozható számítógép.
Povezane iztočnice: osebno računalništvo, mobilno računalništvo, računalništvo v oblaku, omrežno računalništvo

4. (uporaba računalnika) ▸ számítástechnikaVsako leto organizirajo osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva ter angleškega jezika. ▸ Minden évben megszervezik az alap és a haladó számítástechnika- és angoltanfolyamokat.Osnov računalništva se učijo na primer tako, da si s pomočjo računalnika izdelajo osebno vizitko ali nalepko. ▸ A számítástechnika alapjait például úgy tanulják, hogy számítógép segítségével kidolgozzák a személyes névjegykártyájukat vagy matricájukat.

ràd volontiers, avec plaisir ; (rade volje) de bon gré, de bonne volonté, de bonne grâce

od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers, de bon cœur
rad imeti koga aimer (bien) quelqu'un, avoir de l'affection pour quelqu'un
rad kaj storiti aimer (à) faire quelque chose, prendre plaisir (ali trouver du plaisir) à faire quelque chose
rad čitati (plesati, voziti avto) aimer (bien) lire (danser, conduire)
rad bi vedel, če je voudrais (ali j'aimerais bien) savoir si
to rad verjamem je le crois volontiers (ali bien), je veux bien le croire
biti rad v nekem kraju se plaire dans un endroit
rad sem v Parizu je me plais à Paris
posebno rad imeti kaj avoir une préférence marquée (ali une prédilection) pour quelque chose
ne imeti rad česa ne pas aimer quelque chose
rad piti être adonné à la boisson, aimer la bouteille, familiarno aimer la dive bouteille, bien lever le coude
kaj bi radi? (v trgovini) qu'y a-t-il pour votre service?, que désirez-vous?

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

radovéden inquisitive; curious

preveč radovéden over-inquisitive, pogovorno nosy
radovéden sem (= rad bi vedel), če bodo prišli I wonder if they will come

radovéden curieux, indiscret

biti radoveden na kaj être curieux de quelque chose
ne bodite tako radovedni! ne soyez pas si curieux!
radoveden sem, če pride je suis curieux de voir s'il viendra

radovéden (-dna -o) adj. curioso; knjiž. occhiuto; pejor. ficcanaso, indiscreto, petulante, importuno; (v pov. rabi)
biti radoveden essere curioso (di sapere)
radoveden sem, kako se bo končalo sono curioso di sapere come andrà a finire

radovéden curioso

biti radoveden na tener curiosidad (ali estar curioso) por (saber)
radoveden sem, če ... estoy curioso por saber si...

ragljánje rattle, rattling

sit sem njenega nenehnega ragljánja I am tired of her incessant prattle

ratati glagol
1. neformalno (postati) ▸ válik, leszNe vem, kako je kar naenkrat ratal tako siten. ▸ Nem tudom, miért lett egyszerre ennyire nyűgös.
Kolesarjenje je ratalo kar nevarno, tako da sem za uvedbo čelad. ▸ A kerékpározás elég veszélyessé vált, így a bukósisak bevezetése mellett vagyok.

2. neformalno (nastati) ▸ kisül
Upam, da bo nekaj koristnega ratalo iz tega. ▸ Remélem, hogy valami hasznos sül ki ebből.
Violine ne igraš za kazen, ampak zato, da bo iz tebe kaj ratalo. ▸ Nem büntetésből hegedülsz, hanem azért, hogy legyen belőled valaki.

3. neformalno (uspeti) ▸ összejön [nenamerno dejanje] ▸ összehoz [namerno dejanje]
Verjetno jim bo spet ratalo na koncu nardit dober avto, čeprav so že skoraj bili v izgubljenem položaju. ▸ Annak ellenére, hogy már majdnem vesztes helyzetben voltak, valószínűleg a végén ismét sikerül összehozniuk egy jó autót.

ratiboiser [-bwaze] verbe transitif, populaire ukrasti, zmakniti; ruinirati

être ratiboisé biti uničen, ruiniran
je suis complétement ratiboisé izgubljen, uničen sem

ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

I.

1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —

II.

1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.

2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).

rattle¹ [rætl] samostalnik
ropotulja, raglja, klopotec, klepetec; ragljanje, rožljanje, žvenket(anje), klepetanje; drdranje, hrup, hrušč, glasno veselje; brbljač, žlobudravec; prazno govoričenje, čenčanje; hropenje
botanika škrobotec; petelinova roža (greben)

death-rattle hropenje umirajočega
I am tired of their incessant rattle sit sem njihovega govoričenja, brbljanja

ravenous [rǽvənəs] pridevnik
izstradan, sestradan, lačen kot volk; pohlepen (for česa)
požrešen

ravenous eagerness silna gorečnost, vnema
ravenous hunger volčja lakota
I am ravenous umiram od gladu, lačen sem kot volk

rávno prislov just; exactly; precisely

rávno sem hotel iti I was just going
to rávno ne not quite, not exactly
rávno o pravem času just in time
rávno 5 funtov just 5 pounds
to je rávno za vas it is just the thing for you
ne rávno! not exactly!
rávno dve je ura it is just two o'clock
ni rávno moj prijatelj he is not exactly my friend
rávno zaradi tega for that very reason
rávno to potrebujemo this is the very thing we want
ker rávno hočeš since you insist upon it
rávno to sem mu rekel that is just what I told him
rávno prispel, dospel je he has just arrived
rávno to sem hotel vedeti that is the very thing I wanted to know
moja knjiga se rávno tiska my book is just being printed

rávno droit; juste(ment), précisément

ravno ob treh à trois heures précises
ravno zato, zaradi tega justement (ali précisément) pour cela (ali pour cette raison)
ravno zdaj juste maintenant
ravno bere il est en train de lire
ni ravno lepa ce n'est pas précisément une beauté
ravno to potrebujem c'est juste(ment) (ali exactement, précisément) ce qu'il me faut
ravno sem hotel oditi j'allais justement partir, j'étais justement sur le point de partir
ravno to sem hotel reči j'allais justement le dire
ravno prav priti venir à point, tomber à pic

rávno² adv.

1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
ravno on je to storil è stato proprio lui
si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

5. (natanko) esattamente, precisamente:
danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!

rávno justamente; precisamente

ravno sedaj ahora precisamente
ravno takrat precisamente entonces
ravno to iščem eso es justamente lo que busco
(ona) ni ravno lepa no es precisamente una belleza
ravno to sem hotel reči justamente eso iba a decir yo
ravno je hotel oditi estaba a punto de irse, ya iba a marcharse

rávnokar just (now)

rávnokar je šel ven he has just gone out
rávnokar sem ga videl I have just seen him
rávnokar so prišli they have just got here

razbráti distinguer, discerner; comprendre, saisir; voir, conclure, juger

iz tega lahko razberemo, da on peut en conclure que
iz vašega pisma sem razbral, da j'ai vu par votre lettre que
kolikor morem iz tega razbrati autant que j'en puisse juger