Franja

obŕnjen (-a -o) adj. voltato; rivoltato; volto:
obl. obrnjena obleka abito rivoltato
pren. obrnjen vase introverso
lingv. obrnjena stava ordine inverso; pesn. anastrofe
obrnjen proti prospiciente
med. obrnjen navzven valgo

ob-sibilō -āre (ob in sibilāre) tja (= proti komu) (za)sikati, (za)šušljati, (za)šumljati, šumotljati, (za)šelesteti: arbores … dulces strepitus obsibilabant Ap. so prijetno šumotljala (šelestela).

ob-sipō -āre (ob in sipāre) brizgniti (brizgati), štrkniti (štrkati) proti komu, (po)škropiti koga s čim: o. aquolam Pl. (preg. =) osvežiti, opogumljati, hrabriti, srčiti.

obstoj|en [ó] (-na, -no) beständig, -beständig, -echt, -fest (barvno farbecht, färbbeständig, oblikovno formbeständig, obrabno verschleißfest, na svetlobi lichtbeständig, lichtecht, na zraku luftbeständig, pri beljenju bleichecht, pri izkuhavanju tehnika beuchecht, pri jedkanju ätzbeständig, pri likanju bügelfest, bügelecht, proti krčenju tehnika krumpfecht, proti krivljenju verzugfrei, proti obrabi abriebfest, proti vročini hitzebeständig, proti zgorevalnim plinom gasecht, v mrazu kältebeständig, v trdi vodi hartwasserbeständig, v vodi wasserfest, za vremenske vplive witterungsbeständig, temperaturno temperaturbeständig, v ognju feuerbeständig, feuerfest)
obstojne barve echtfarbig
elektrika obstojni tok der Haltestrom
obstojno barvanje das Echtfärben
obstojno barvilo der Echtfarbstoff
biti obstojen beständig sein, kaum/nicht angegriffen werden

obstójen¹ (-jna -o) adj. durevole, resistente; solido; stabile; di lunga conservazione:
obstojna barva tinta stabile
obstojen proti vročini refrattario

obstojnost [ó] ženski spol (-i …) die Beständigkeit; die -echtheit, -beständigkeit, -festigkeit (barvna Farbechtheit, Farbbeständigkeit, oblikovna Formbeständigkeit, pri predelavi Fabrikationsechtheit, proti parjenju Dampfbeständigkeit, v ognju Feuerbeständigkeit, Feuerfestigkeit, svetlobna Lichtbeständigkeit, toplotna Hitzebeständigkeit, upogibna Biegbeständigkeit)

obstójnost (-i) f

1. resistenza; tekst. appretto:
obstojnost proti vlagi resistenza all'umidità
obstojnost proti vročini refrattarietà

2. durata

3. solidità

obtóžba accusation; inculpation; charge (proti against); pravo indictment; impeachment; arraignment; information against; (na sodišču) prosecution

utemeljiti obtóžbo to substantiate a charge
vložiti obtóžbo proti to proceed against
umakniti obtóžbo to withdraw a charge
zavrniti obtóžbo to reject a charge

obtôžba accusation ženski spol , inculpation ženski spol , imputation ženski spol , acte moški spol d'accusation; mise ženski spol en accusation

obtožba za umor inculpation de meurtre
vložiti obtožbo proti porter une accusation contre
glavne točke obtožbe les principaux chefs moški spol množine d'accusation

obtôžba acusación f ; (obdolžitev) inculpación f

zastopnik obtožbe representante m de la acusación
vložiti obtožbo proti presentar una querella contra

obvius 3 (ob in via)

1. na(s)proti prihajajoč, gredoč (idoč), srečujoč: Tib., Plin., Lucan., Aur. idr., hosti obvius eo Cu. grem na(s)proti, poterisne rotatis obvius ire polis O., obvium me fero V. idr. grem (prihajam) na(s)proti, obvium alicui esse Ci., L., N. ali fieri L., Auct. b. Afr. na(s)proti stopiti komu, srečati koga, priti v doseg koga, obvios esse inter se S. srečati se, aliquem obvium habere Iust. ali se dare alicui obvium L. in dari alicui obvium L. srečati koga, obvia cui Camilla occurrit V. mu teče (hiti) na(s)proti, nullo obvio hoste Cu. ne da bi naleteli na sovražnika, litteras obvias alicui mittere Ci. na(s)proti poslati, litterae mihi volant obviae Ci. mi letijo na(s)proti, obviae litterae T. med potjo prihajajoča (medpotna) pisma, obvia flamina O. na(s)proti vejoči, quidquid venerit obvium, loquamur Mart. kar nam pride na misel (na pamet); tako tudi: in legendo esse obvium Gell. naleteti (o besedah), in: se dare obvios Macr. hipoma priti na misel (o verzih); subst. obvius -iī, m srečevalec, srečujoči, nasproti prihajajoči: Eutr., libellus ab obvio quodam porrectus Suet. od nekoga, ki ga je srečal; pogosteje pl.: obvios percunctari Ci., obvios non videre Q., passim obvii caedebantur Cu. kdor je prišel na pot; tudi subst. n.: classi in obvio esse L. srečati ladjevje; occ. na(s)proti, na poti ležeč (stoječ), v napoto: montes, qui obvii erant itineri adversariorum N., o. arbos V., cubiculum obvium soli Plin. iun. obrnjena proti soncu, na sončni strani, calvitium quoquoversus obvium Ap. vidna.

2. metaf.
a) nared, pripravljen, pri roki, blizu: Gell., quidquid obvium erat, arripiunt Cu., criminum testes obvii erant T., obvias opes deferre deis T., obvium (lahko je) serpentes extrahi cantu Plin., figurae non obviae dicenti Q. niso zlahka pri roki; poseb. o besedah: pogosto se nahajajoč, običajen, navaden: „municipes“ et „municipia“ sunt verba dictu facilia et usu obvia Gell., est „vestibulum“ in sermonibus celebre atque obvium verbum Macr.
b) izpostavljen, prepuščen: Sen. tr., rupes obvia ventorum furiis V., Troia (sc. altera) minus obvia Grais V.
c) prijazen, prijeten, ljubezniv, dostopen, ustrežljiv, uslužen: comitas T., voluntas Q., est obvius et expositus Plin. iun.
d) sam od sebe prihajajoč, sam od sebe pojavljajoč se, vsiljujoč se: obviā rerum similitudine T., exemplum velut obvia assentatione conquirere Plin. iun.

oc-centō -āre -āvī (ob in cantāre) „peti proti komu“, od tod

1. (za)peti komu, in sicer
a) v dobrem pomenu (za)peti komu podoknico: senem Pl.; abs.: quid si adeam ad fores atque occentem Pl.
b) v slabem pomenu (za)peti komu zabavljico (zabavljivko, zabavljivo pesem na cesti, pred vrati itd.): si quis occentavisset Tab. XII ap. Ci. et Aug.; z acc. kraja: ostium Pl., Pers. pred vrati.

2. pred hišo (za)peti pesem: hymenaeum Pl., funebria (o zloveščem ptiču) Amm.

3. začarati, očarati: mulier Ap., (po drugih occantata; prim. occantō).

oc-cinō -ere, occecinī in occinnī (ob in canere)

1. vmes, k čemu (za)kričati, (za)trobiti: occinente liticine Amm., bucinis occinentibus Amm.

2. svareč (za)kričati proti komu, (za)krokati na koga (o pticah vedeževalkah), oglasiti (oglašati) se: ante consulem corvus occinuit L., quid enim est, si occecinerit avis? L., tres corvi in eum adversum occinentes Val. Max., haec animalia (= aves) inter se … vario modo occinunt et occipiunt carmine Ap.

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

occursātor -ōris, m (occursāre) kdor gre (hodi) drugim na(s)proti, da bi jih pozdravil, govoril z njimi, „na(s)proti prihajalec“, „na(s)proti hodec“, adj. na(s)proti prihajajoči: Aus.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer

osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
gladko odbiti refuser tout net
odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
odbiti udarec parer le coup
odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
odbiti svoje stroške déduire ses frais
elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
zid odbija zvok le mur répercute le son
zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
žoga se je odbila la balle a rebondi
ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
ko ura odbije deset au coup de dix heures

odds [ɔdz] samostalnik
množina (često edninska konstrukcija) neenakost, različnost, razlika; premoč; nesloga, spor; verjetnost, sreča
šport prednost (slabšemu tekmecu); neenaka stava, razlika med stavo in dobičkom pri stavi

to be at odds with prepirati se s kom
odds and ends drobnarije, ostanki
to give s.o. odds dati tekmecu prednost
to lay (the) odds of 3 to 1 staviti 3 proti 1
to lay (the) long odds veliko staviti
by long odds veliko bolj
against long odds proti veliki premoči, z malo upanja na uspeh
by long (ali all) odds v vsakem pogledu
the odds are in our favour; ali the odds lie on our side mi imamo prednost
to make odds even odpraviti neenakosti
it makes (ali is) no odds nič ne de, ni važno
odds are against us izgubljamo; verjetnost, da dobimo je zelo majhna
the odds are that verjetno je, da
to receive odds dobiti prednost (pri tekmovanju)
to set at odds nahujskati
what's the odds? kaj je na tem?, to pa res ni važno!
what odds is it to him? kaj pa je to njemu mar?, kaj ga pa to briga?

ōdio m sovraštvo:
avere, concepire, covare, nutrire, portare, serbare odio per qcn. gojiti sovraštvo do koga, sovražiti koga
avere in odio qcn. koga sovražiti
essere, venire in odio a qcn. biti osovražen, zasovražen
odio di classe razredno sovraštvo
in odio a qcn., qcs. zoper koga, kaj; proti komu, čemu

odium -iī, n (odīre, gl. ōdī)

1. sovraštvo, mržnja, črt, sovražnost, zoprnost = nenaklonjenost (naspr. amor, benevolentia, favor, gratia), pl. odia tudi = pojavi (izrazi, vzgibi) sovraštva: Ter., H., Plin., Sen. ph., Sen. tr. idr., odium est ira inveterata Ci.; s subjektnim gen.: in odium Graeciae pervenit N. (gl. spodaj besedno zvezo), odio ingratae civitatis expulsus N.; z objektnim gen.: se non odio hominis (do moža) id fecisse N., odium mulierum, Autronii Ci., regis Iust., vestri Ci. do vas, defectionis C. zaradi odpada; z adj. ali svojilnim zaimkom: o. decemvirale L. do decemvirov, o. tuum Ter. do tebe, o. nostrum O. ali vestrum L. do nas, do vas; s praep.: o. in omnes Ci., in Romanos Vell., Aur., in mulieres Gell., nota in eum Seiani odia T., o. erga Romanos N., adversus Persas L., adversus hostes Val. Max., procerum odia inter se Iust., intestinum inter patres plebemque o. L. Pomni: odia sibi conciliare Ci. ali suscipere odium alicuius Ci. ep. ali in odium alicuius (per)venire N. nakopati si sovraštvo koga, incurrere in odia hominum Ci. priti (zabresti) v sovraštvo, alicui esse odio C. ali in odio L. osovražen (zoprn) biti komu, odio habere aliquem (aliquid) Pl., O. ali odium habere in aliquem (aliquid) Ci. sovraštvo (mržnjo) gojiti do koga (česa), črtiti (sovražiti) koga (kaj), odium concipere (suscipere N.) in aliquem Ci. sovraštvo naperiti (naperjati) proti komu (v koga), (za)sovražiti koga, in odium quemquam vocare Ci. ali odium facere (alicuius rei) Q., Plin. pristuditi, omrziti, omraziti, priskutiti koga (kaj), magno odio in aliquem ferri N. zelo črtiti koga, odium alicuius rei me cepit Ci. zasovražil sem kaj, mrzi mi kaj, priskutilo se mi je kaj.

2. meton. predmet sovraštva (mržnje) =
a) zoprn, osovražen, zagaten, neprijeten človek: Pl., Ter., Antonius, insigne odium (poseben predmet sovraštva) omnium hominum vel … deorum Ci., odium eos omnium populorum esse Iust.
b) zoprno, sovražno, nadležno vedenje: Ter., odio qui possit vincere regem H., quod erat odium! quae superbia! Ci.
c) zoprnost, neprijetnost, gnus, stud: neque agri neque urbis odium me percepit Ter. ni mi zoprno niti podeželje niti mesto, odio es Pl. neprijeten si mi, sin odio est vobis Pl., ne novi verbi assiduitas odium pariat Corn.