Franja

natif, ive [natif, iv] adjectif po rodu, doma iz; prirojen, naraven

natif de Paris doma iz Pariza
or masculin natif čisto zlato; masculin domačin

nȁtiho prisl. po tihem, natihoma: natiho se došunjao u našu blizinu

nativement [nativmɑ̃] adverbe po naravi

nātīvitus, adv. (nātīvus) od rojstva, po rojstvu: Eccl.

nȁtrenīk m, natrènīk -íka m vrsta kruha, trdo zmešenega, po mestih v Bosni in Srbiji

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

nātūrālitus, adv. (nātūrālis) naravno, po naravi, po prirodi, prirodno, izvorno, od začetka, samo po sebi: Sid., tunc ego sensi naturalitus quosdam affectus in contrarium provenire Ap.

naturally [nǽčrəli] prislov
naravno, spontano, iz lastnega nagiba; po naravi; seveda

naturalmente avv.

1. naravno

2. naravno, po naravi

3. jasno, seveda, kajpada

naturalmente naravno, po naravi, samoumevno, seveda

naturellement [-rɛlmɑ̃] adverbe naravno, po naravi, samo po sebi, preprosto lahko; seveda, brez nadaljnjega

naturgegeben po naravi dan, naravno dan

naturgetreu realističen, točno po naravi; Tonwiedergabe: naraven

nàušicē prisl. po sluhu, kakor se sliši: naočice se čini da bi mogla biti zamijenjena drugom, ne može joj biti zamjena naušice

navigation [-sjɔ̃] féminin plovba, plovstvo, (letalska) navigacija; vožnja po morju

navigation aérienne prevoz, potovanje z letali, letalstvo
navigation maritime pomorska plovba
navigation civile civilno letalstvo
navigation marchande trgovinska plovba
navigation côtière obrežna plovba
navigation au long cours, hautière dolga, daljnja plovba
navigation intérieure, fluviale rečna plovba
navigation astronautique astronavtsko letalstvo
navigation interplanétaire, intersidérale vesoljska plovba

navigato agg.

1. ploven, po katerem se plove (morje)

2. pren. izkušen; ekst. prebrisan, zvit:
affarista navigato zvit špekulant
donna navigata (v ljubezni) izkušena ženska
marinaio navigato izkušen mornar, morski volk

3. navt. ki se prevaža z ladjo

naviguer [-ge] verbe intransitif pluti, brodariti, jadrati, leteti (z letalom); potovati, voziti se po morju, po vodni poti, z letalom

savoir naviguer (figuré) znati se spretno izogibati težav (zaprek)
je n'ai pas encore navigué nisem še (nikoli) potoval na ladji

nàvōljno prisl. po volji: nije mi navoljno

nȁvr̄lje prisl. po strani: navrlje pogledati brezasto pogledati

nazòvibrat m brat samo po imenu