Franja

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)

reluquer [rəlüke] verbe transitif od strani, figuré postrani pogledati; figuré nevoščljivo, zavistno, radovedno ali poželjivo pogledovati

reluquer les filles pogledovati, škiliti za dekleti

remedy¹ [rémidi] samostalnik
zdravilo (tudi figurativno)
lek (for, against za, proti)
sredstvo; pomoč; dopusten odstopek od predpisane teže, mere; zakoniti odstopek od predpisane teže zlatnika ali srebrnika, toleranca
britanska angleščina prosto popoldne (na nekaterih šolah)

remedy for external use zdravilo za zunanjo uporabo
past remedy neozdravljiv, neizlečljiv, figurativno brezupen
there is no remedy but... ni druge pomoči kot...
to administer (to employ) a remedy dati (uporabiti) zdravilo

re-mētior -īrī -mēnsus sum (re in mētīrī)

1. zopet (nazaj) (iz)meriti, premeriti (premerjati): astra rite V. zopet opazovati (motriti).

2. zopet (znova, ponovno, spet) premeriti, zopet (znova, ponovno, spet) prepotovati, zopet (znova, ponovno, spet) prehoditi, zopet (znova, ponovno, spet) prepluti, zopet (znova, ponovno, spet) se vrniti: mille stadia remetiri Plin., stadia quae remensi sunt Cu., iter remetiri Stat. potovati nazaj, sol non remetitur diem (dnevne poti) Sen. tr.; pass.: iter retro pari ratione remensum est Lucr., pelago (mari) remenso V.

3. pren.
a) zopet (znova, ponovno, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), zopet (znova, ponovno, spet) preudariti (preudarjati): dicta ac facta Sen. ph., discrimen transmissum Plin. iun.
b) ponoviti (ponavljati), zopet (znova, ponovno, spet) povedati, zopet (znova, ponovno, spet) pripovedovati: fabulam Ap.

4. zopet (znova, ponovno, spet) da(ja)ti od sebe, zopet (znova, ponovno, spet) se znebi(va)ti: vinum vomitu Sen. ph. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, vina remensus Mart. (s sečem).

5. vrniti (vračati), povrniti mero česa: frumentum pecuniā Q. odtehtati z denarjem; pren. (pass.): in quā mensurā mensi fueritis, remetietur Vulg. s kakšno mero boste merili, s takšno se (vam) bo odmerilo (odmerjalo).

remittance man [rimítənsmən] samostalnik
emigrant, oseba, ki živi v tujini (v koloniji) od denarja, poslanega od doma
figurativno postopač

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

rencontre² [rɑ̃kɔ̃trə] masculin od spredaj gledana živalska glava (v grbu)

un rencontre de cerf jelenja glava (v grbu)

renegar [-ie-, g/gu] ponovno zatajiti, zanikati; mrziti; odpasti od krščanske vere; figurativno preklinjati, psovati

renegar de zatajiti; prekleti
renegar de la fe odpasti od vere

re-nīdeō -ēre

1. odsevati, (za)sijati, (za)svetiti se, lesketati se, bleščati se: Stat., Petr., Cl. idr., renidet luna mari H., aes renidens (lesk, blesk orožja) V., non domus auro renidet Lucr., neque aurum meā renidet in domo lacunar H.; pren.: iam sola renidet in Stilichone salus Cl.

2. metaf. sijati (žareti) od veselja (radosti), veseliti se, radovati se, smehljati se, biti vesel: Cat., Stat., Sen. tr., Ap. idr., homo renidens L., ore renidenti O., Val. Fl., vultu falsum (zaničljivo, lokavo) renidens T., torvum renidens Sil., Amm.; z inf.: adiecisse praedam torquibus exiguis renidet H. se veseli; pren.: mihi renidens fortuna Ap. smehljajoča se mi, velut hilarior renidet oratio Q.

rental [rentl]

1. samostalnik
dohodek od najemnine ali zakupnine; najemnina, zakupnina

2. pridevnik
najemninski, zakupni; izposojevalen

rental library ameriško izposojevalna knjižnica (proti plačilu)

rente [rɑ̃t] féminin renta; stalni redni dohodki od kapitala, zemljišča itd.; redni prejemki, npr. iz zavarovanja; pluriel (ptemoženjski) dohodki

rente d'Etat državna renta
rente accident féminin, rente de maladie nezgodniška, bolniška renta
rente d'invalidité, de vieillesse invalidska, starostna renta
rente foncière zemljiška renta
rente perpétuelle, viagère dosmrtna renta
bêtes féminin pluriel de rente koristna živina
vivre de ses rentes živeti od svojega premoženja, od denarja, familier ne delati

rent-roll [réntroul] samostalnik
popis (knjiga, register) zakupnine, dohodkov; dohodki od najemnine ali zakupnine

répek -pka i repèk -pka m
1. repić
2. grozdni repek peteljka od grozda

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

repína ž meso od repa

répnica ž
1. trap za ostavu repe, kromplra preko zime
2. voda od kisele repe

reprobate [réprəbeit]

1. pridevnik
cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
arhaično ne(po)raben

2. samostalnik
prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek

the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini

3. prehodni glagol
ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje

requemado osmojen; črnkast; zagorel od sonca

rescind [risínd] prehodni glagol
pravno preklicati, razveljaviti (zakon, sodbo itd.); odstopiti od; kasirati (sodbo)

rescind a contract pravno razdreti pogodbo

respirer [rɛspire] verbe intransitif dihati, zajeti sapo, priti spet do sape; figuré oddahniti si; figuré živeti; priti do izraza, nastopiti, pojaviti se; verbe transitif vdihavati, izdihavati; vsesavati; vieilli oddajati od sebe, širiti; izražati, dajati vtis

respirer par la bouche, par le nez dihati skozi usta, skozi nos
respirer un air corrompu, l'air de la montagne, de la mer vdihati pokvarjen, gorski, morski zrak
respirer une odeur, un parfùm vdihavati vonj, vonjavo
respirer la santé kipeti od zdravja
avoir de la peine à respirer s težavo dihati
ici tout respire le calme tukaj vse izraža mir, spokojno tihoto
il respire la bonté dobrota mu sije iz oči
toute sa personne respire l'orgueil vsa njegova oseba izraža oholost