Franja

incuneare

A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)

B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove

incupire

A) v. tr. (pres. incupisco) pren. zmračiti, potemniti; zaskrbeti; narediti, delati zamišljenega

B) ➞ incupire, incupirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incupisco) zmračiti se, pomračiti se (tudi pren.)

incuriosire

A) v. tr. (pres. incuriosisco) zbuditi, zbujati radovednost

B) ➞ incuriosirsi v. rifl. (pres. mi incuriosisco) postajati radoveden

incurvare

A) v. tr. (pres. incurvo) upogniti, upogibati; skriviti:
incurvare una sbarra upogniti drog
incurvare la schiena upogniti hrbet; pren. hlapčevsko kloniti

B) ➞ incurvarsi v. rifl. (pres. mi incurvo) upogniti, upogibati se; skriviti se:
incurvarsi per la vecchiaia skriviti se zaradi starosti

indebitare

A) v. tr. (pres. indebito) zadolžiti, zadolževati, bremeniti z dolgovi

B) ➞ indebitarsi v. rifl. (pres. mi indebito) zadolžiti, zadolževati se:
indebitarsi fino ai capelli, fin al collo pren. zadolžiti se do vratu

indebolire

A) v. tr. (pres. indebolisco) oslabiti

B) ➞ indebolire, indebolirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ indebolisco) oslabeti:
indebolirsi per una malattia oslabeti zaradi bolezni

indettarsi v. rifl. (pres. mi indetto) dogovoriti, dogovarjati se predhodno

indiare

A) v. tr. (pres. indio) knjižno razglasiti, razglašati za Boga

B) ➞ indiarsi v. rifl. (pres. mi indio) knjižno utopiti, utapljati se v Bogu

indiavolare

A) v. intr. (pres. indiavolo) biti vznemirjen; besneti:
far indiavolare qcn. koga spraviti v bes

B) ➞ indiavolarsi v. rifl. (pres. mi indiavolo) pobesneti, razjeziti se

indifference [indífrəns] samostalnik
brezbrižnost, neopredeljenost (to do)
nezavzetost, mlačnost, nevtralnost; povprečnost, nevažnost, nepomembnost

it is a matter of indifference to me to zame ni važno, vseeno mi je

indifférent, e [-rɑ̃, t] adjectif brezbrižen, mlačen do; nezanimiv, indiferenten; postranski, nevažen, nepomemben, irelevanten

faire l'indifférent delati se brezbrižnega
cela m'est indifférent to mi je vseeno
chose féminin indifférente postranska stvar

ind-igeō -ēre -iguī (indu [= gr. ἔνδον] + egēre; prvotno pesniška tvorba za potrebe heksametra)

1. potrebovati, trpeti pomanjkanje česa, utrpevati, ne imeti, pogrešati, stradati (česa): corpus et anima utrumque per se indigens alterum alterius auxilio eget S. nezadosten; subst.: Eutr. indigentibus benigne facere Ci. potrebnim; sg.: indigens et mendicus Vulg.; kot glagol z obj. in sicer v gen.: Pl., V., quarum et abundemus rerum et quarum indigeamus Luc., armorum i. N.; z abl.: Varr., Plin., Gell. idr., Lacedaemonii indigebant pecuniā N., iis rebus i., quae ad oppugnationem castrorum sunt usui C., adolescentia indiget bonā existimatione Ci.; s splošnim acc.: nihil i. Varr., ne quid ex his indigeat architectus Vitr.

2. potrebovati, treba je komu česa, potreben biti česa; obj. stoji v gen.: Ter., Col., Suet. idr., hoc bellum indiget celeritatis Ci., quid enim? Africanus indigens mei? minime hercle! at ne ego quidem illius! Ci., alienarum opum i. N., tui consilii i. Ci., non auri, non argenti i. Ci. ne hrepeneti po … , iskati … , quorum indiget usus V.; v abl.: Iust., Plin., Plin. iun., Suet. idr., ut vivo me aliis indigeres Ci., annis XXX medicinā non i. N., auxiliis i. L., ut alterum alterius auxilio indigeat S.; poznolat. tudi inf.: sed hoc plane indigeo discere, quid sit … Gell. treba mi je, rad bi …

indigestarse

se me indigestó la carne meso mi težko leži v želodcu
se me indigestó ese hombre tega človeka imam v želodcu

indignare

A) v. tr. (pres. indigno) razburiti, razburjati; ogorčiti

B) ➞ indignarsi v. rifl. (pres. mi indigno) razburiti, razburjati se; biti ogorčen

indirizzare

A) v. tr. (pres. indirizzo)

1. napotiti

2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle

3. usmeriti, usmerjati:
indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati

4.
indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo

B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)

1. napotiti se

2. pren.
indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj

indispettire

A) v. tr. (pres. indispettisco) vznevoljiti

B) ➞ indispettire, indispettirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ indispettisco) vznevoljiti se

indisposé, e [-ze] adjectif nerazpoložen; bolan, bolehen; slabe volje, čemeren; nenaklonjen

je suis indisposé ni mi dobro, ne počutim se dobro, slabo mi je

individuare

A) v. tr. (pres. individuo)

1. zadevati (značilnosti)

2. ugotoviti, ugotavljati; določiti, določevati; odkriti:
le sonde hanno individuato la posizione della carcassa sonde so ugotovile položaj ladijske razbitine

B) ➞ individuarsi v. rifl. (pres. mi individuo) izoblikovati se

indolcire

A) v. tr. (pres. indolcisco) osladiti

B) ➞ indolcire, indolcirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ indolcisco) postajati sladek

indolenzire

A) v. tr. (pres. indolenzisco) povzročiti bolestno občutje, otrplost

B) ➞ indolenzire, indolenzirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ indolenzisco) otrpniti, zaspati (noga)