Franja

Zadetki iskanja

  • normandíjski normand

    normandijski dialekt, normandijščina le dialecte normand, le normand
  • norvéški norvégien, de la Norvège

    norveški jezik la langue norvégienne, le norvégien
  • nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

    ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
    letalski nos avant moški spol, nez
    orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
    potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
    zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
    imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
    na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
    nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
    po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
    vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
    za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
    za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
    visoko nos nositi porter le nez au vent
    zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • nòv nouveau, neuf, moderne , (nedaven) récent , (svež) frais

    nova beseda, nov izraz mot moški spol nouveau, néologisme moški spol
    nova hiša (ženska obleka) maison ženski spol (robe ženski spol) neuve
    nov krompir pommes ženski spol množine de terre nouvelles
    novo leto jour moški spol de l'an, nouvel an
    želeti komu srečno novo leto souhaiter à quelqu'un la bonne année
    Novi svet (Amerika) le Nouveau Monde
    novi testament le Nouveau Testament
    najnovejša moda la dernière mode, le dernier cri
    nove vesti nouvelles fraîches
    najnovejše vesti dernières nouvelles, dernière heure
    kaj je novega? qu'y a-t-il de nouveau?, quoi de nouveau (ali de neuf)?
    čisto novo tout neuf, familiarno flambant neuf
    na novo obdelan remanié, refondu
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • novogŕški grec moderne

    novogrški jezik le grec moderne
  • novorojenček samostalnik
    1. (novorojeni otrok) ▸ újszülött
    jok novorojenčka ▸ újszülött sírása
    nega novorojenčka ▸ újszülött gondozása
    teža novorojenčka ▸ újszülött súlya
    prihod novorojenčka ▸ újszülött érkezése
    zdravljenje novorojenčka ▸ újszülött kezelése
    rojstvo novorojenčka ▸ újszülött születése
    zdrav novorojenček ▸ egészséges újszülött
    pestovati novorojenčka ▸ újszülöttet dajkál
    poviti novorojenčka ▸ újszülött születik
    V porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
    Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

    2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
    Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
    Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
    Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.
  • nòž couteau moški spol

    kuhinjski (namizni, lovski) nož couteau de cuisine (de table, de chasse)
    kirurški nož bistouri moški spol
    secirni nož scalpel moški spol
    nož za papir coupe-papier moški spol
    nož za sir couteau à fromage
    žepni nož couteau de poche, canif moški spol
    nastaviti komu nož na grlo, vrat mettre le couteau sur (ali sous) la gorge à (ali de) quelqu'un
    zabosti koga z nožem donner (ali porter) un coup de couteau à quelqu'un
  • nújen urgent; pressing; necessary, requisite (za for); exigent; indispensable; essential; vital

    nújni posli pressing business
    nújna, silna potreba pressing need, stringent necessity
    nújna zadeva a matter of urgency, an urgent matter
    za življenje nújne stvari necessities pl of life
    napraviti le najnujnejša popravila to do only the most urgent repairs
    skrajno nújen of the utmost urgency
  • núna religieuse ženski spol , sœur ženski spol , nonne ženski spol

    postati nuna entrer en religion, prendre le voile
  • o (predlog) à, de, sur, au sujet de

    o pravem času à temps
    govoriti o čem parler de quelque chose
    zakon o združenem delu la Loi sur le travail associé
    kaj menite o tem? qu'en pensez-vous?
    nič ne vem o njem je ne sais rien au sujet de lui
  • o prep. (predlog z mestnikom)

    1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
    govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
    članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
    (v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
    o pravem času provvidenzialmente
    o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
    PREGOVORI:
    o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obá | obádva | obé | obédve (obeh, obeh dveh) pron. ambedue, ambo; entrambi (-e); tutti e due, tutt'e due; l'uno e l'altro, l'una e l'altra:
    z obeh strani da ambo le parti, i lati
    obeh spolov ambisesso
    kateri izmed obeh quale dei due
    noben izmed obeh nessuno dei due
    pren. pograbiti z obema rokama accettare volentieri
    med obema vojnama tra le due guerre (mondiali)
    zatisniti obe očesi chiudere un occhio su qcs.
  • občutljív (-a -o) adj.

    1. sensibile:
    občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
    občutljiv za toploto termosensibile
    likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
    med. občutljiv za bolečino dolorifico
    med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

    2. sensibile, suscettibile, impressionabile

    3. občutljiv za sensibile a:
    vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

    4. delicato:
    raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
    občutljiva tema tema delicato, scottante
  • obdájati (-am) | obdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. cingere, circondare; coronare:
    srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
    jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
    visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

    2. rivestire, coprire:
    oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
    obdati stole s prevleko rivestire i sedili

    3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
    obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

    4. colmare (di):
    obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

    B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
    rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori
  • obdóbje (-a) n periodo; tempo; lasso; epoca; età; astr. fase; pesn. stagione:
    obdobje doraščanja il periodo della maturazione, della crescita
    povojno obdobje dopoguerra
    umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala la mortalità per TBC si è ridotta in breve tempo
    v obdobju enega leta in un anno
    časovno obdobje lasso di tempo
    obdobje med obema svetovnima vojnama l'epoca fra le due guerre
    vmesno obdobje parentesi
    pesn. pretekla obdobja le morte stagioni (Leopardi)