Franja

cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
en cabellos gologlav
estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci

cacciare

A) v. tr. (pres. caccio)

1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati

B) v. intr. iti na lov

C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril?

cachet [kašɛ] masculin pečat, (zaseben) pečatnik; žig; abonentska karta; cena, honorar (za uro poučevanja); théâtre enkratna gaža (plača); pharmacie tableta; figuré kov, izraz, značaj

cachet d'aspirine tableta aspirina
cachet de caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
cachet de contrôle kontrolni žig
cachet de la maison zaščitna (tovarniška) znamka
cachet d'oblitération de la poste poštni pečat, žig
cachet officiel uradni pečat, žig
cachet de la poste poštni žig
bague féminin à cachet pečatni prstan
lettre féminin de cachet (histoire) kraljevo zaporno ali izgonsko povelje (brez sojenja)
appliquer, apposer, mettre un cachet zapečatiti, opremiti z (uradnim) žigom
courir le cachet (familier) dajati privatne učne ure
ce village a du cachet ta vas je slikovita

cadavre [kadavr] masculin truplo; mrlič, mrtvec; kadaver; familier izpraznjena steklenica

cadavre ambulant živ mrtvec
être, rester comme un cadavre biti, ostati nepremičen
sentir le cadavre (figuré) nekaj neprijetnega opaziti ali slutiti

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

cadet, te [kadɛ, t] adjectif drugorojeni; mlajši; najmlajši; masculin (naj)mlajši; kadet; sport igralec 15-17 let

le cadet de toute la famille najmlajši v družini
frère cadet, sœur cadette mlajši brat, mlajša sestra
il est mon cadet de trois ans on je 3 leta mlajši od mene
c'est le cadet de mes soucis to je moja najmanjša skrb

cadran [kadrɑ̃] masculin številčnica, kazalo (na uri); marine kvadrant; radio skala, lestvica

cadran (d'appel) številčnica pri telefonu
cadran de boussole vetrovnica na kompasu
cadran lumineux svetlikajoče se kazalo
cadran solaire sončna ura
faire le tour du cadran (figuré, familier) spati 12 ur; vrniti se k izhodiščni točki

cadre [kadr] masculin okvir; stojalo; radio okvirna antena; marine pregrajeno spavališče na ladji; vodilno osebje, kadri (v upravi, v podjetjih); militaire častniki in podčastniki; figuré okvir, načrt, osnutek; področje, krog

cadre à broderie okvir za vezenje
cadre noir črn, žalen rob
cadre de séchage stojalo za sušenje
cadre sédentaire uslužbenci vojaškega letalstva na kopnem
dans le cadre (de quelque chose) v okviru (česa), v mejah
hors cadre ne po načrtu, čezštevilno, čezmerno
être rayé des cadres biti odpuščen
sortir du cadre de ses fonctions prekoračiti svoja pooblastila

caelum² -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

4. met.
a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.

caementīcius 3 (caementum) iz lomljenega kamenja: parietes Vitr., saxum ali subst. le caementīcium -iī, n neobdelan lomljeni kamen: Vitr.

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

cafard² [kafar] masculin, familier žalostne misli, mračno razpoloženje, melanholija; domotožje; »maček«

j'ai le cafard črne misli mi rojé po glavi, sem mračno razpoložen

café [kafe] masculin kava; kavarna; rjav kot kava

café arrosé kava z žganjem
café complet kava s pecivom, maslom, džemom
café décaféiné, (familier) déca kava brez kofeina
café filtre filtrirana kava
café glacé ledena kava
café au lait, café crème mlečna kava, kapucinec
café noir, nature črna kava
café en poudre mleta kava
cuiller féminin, service masculin, tasse féminin à café kavina žlička, servis, skodelica
garçon masculin de café natakar (v kavarni)
grain masculin, marc masculin de café kavino zrno, gošča
plantation féminin de café nasad, plantaža kavovcev
tasse féminin de café skodelica kave
c'est un peu fort de café (populaire) to je težka stvar, to je pretirano, nesramno, to je precéj kosmat dovtip
brûler, griller, terréfier du café pražiti kavo
faire du café skuhati kavo
inviter quelqu'un à prendre le café koga na kavo povabiti
moudre le café mleti kavo
prendre, boire du café piti kavo

cage [kaž] féminin kletka; technique ohišje; vratarska loža; majhen, ozek in temen prostor; figuré ječa, zapor; sport vrata, gol

cage à poules kurnik
cage d'ascenseur jašek za dvigalo
cage d'escalier stopnišče
cage d'une horloge okrov pri uri
cage à lapins kolibica za kunce
cage thoracique prsni koš
cage vitrée steklena omara
envoyer le ballon dans la cage (sport) suniti žogo v gol
mettre quelqu'un en cage vtakniti koga v ječo

caillou, pluriel -x [kaju] masculin kamen, kamenček; kremen; populaire lobanja, plešasta glava; pluriel, familier dragulji, diamanti

cailloux pluriel roulés prod(ovina)
avoir le cœur dur comme un caillou, avoir un caillou à la place du cœur imeti srcé kot kamen, kamen namesto srca
n'avoir plus de mousse sur le caillou (populaire) imeti plešo, biti plešast

Caire, le [kɛr] (mesto) Kairo

caisson [kɛsɔ̃] masculin vojaški transportni voz; keson, potapljaški zvon; architecture kaseta (v stropu); populaire glava

caisson de munitions, de vivres municijski, proviantni voz
(populaire) se faire sauter le caisson pognati si kroglo v glavo

cāla -ae, f (κᾶλον, ki se rabi le v pl. κᾶλα) kos lesa, poleno, kalanica: Luc. ap. Serv. — Soobl. cālum -ī, n: Isid.

calare

A) v. tr. (pres. calo)

1. spustiti, spuščati:
calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
calare le vele spustiti jadra
calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
calarla a qcn. pren. zagosti jo komu

2. (pri pletenju) spustiti, spuščati

3. igre vreči karto

4. mat.
calare la perpendicolare začrtati pravokotnico

B) v. intr.

1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino

2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
la benzina è calata bencin se je pocenil
è calato nella stima upadel mu je ugled

3. zaiti, zahajati:
il sole cala sonce zahaja

C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se