Franja

Zadetki iskanja

  • pozdràv (-áva) m saluto; omaggio; addio; convenevole; bibl. salutazione; (spoštljiv pozdrav) sberrettata, scappellata:
    izmenjati si pozdrave scambiarsi i convenevoli
    sporočiti pozdrave mandare a salutare
    prejmite najlepše pozdrave (v pismih) cordiali saluti
    prisrčen, hladen pozdrav saluto cordiale, freddo
    vojaški pozdrav saluto militare
    poslednji pozdrav l'ultimo, l'estremo saluto
    bibl. angelski pozdrav salutazione angelica
    voj. pozdrav! presentat'arm!
  • pozébsti (-zébem) perf. gelare; bruciare (con il gelo):
    poganjki so pozebli il gelo ha bruciato i germogli
    pren. kopriva ne pozebe la mala erba non muore mai
  • pôzen (-zna -o) adj.

    1. in ritardo, che ritarda:
    zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
    pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
    danes bom pozna oggi farò tardi

    2. inoltrato; basso, tardo:
    pozna jesen autunno inoltrato
    do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
    pozni srednji vek basso Medioevo

    3. tardivo; serotino:
    pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

    4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
    niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. pozni porod parto serotino
    vrtn. pozni sadež tardizia
    um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
    um. pozni barok tardo barocco
    jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza
  • pozíbati (-am) | pozibávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cullare

    2.
    pozibavati z boki sculettare, ancheggiare, ondeggiare i fianchi

    B) pozíbati se (-am se) | pozibávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scuotersi

    2. ballare, traballare, ondeggiare:
    med viharjem se je ladja pozibavala durante la burrasca la nave ballava
  • pozídati (-am) perf.

    1. costruire fabbricati (su tutta un'area)

    2. costruire, fabbricare, edificare, erigere

    3. finire il materiale (costruendo):
    pozidati opeko finire i mattoni
  • pozitíven (-vna -o) adj.

    1. positivo:
    pozitivna ocena giudizio positivo

    2. positivo; affermativo:
    pozitiven odgovor risposta positiva

    3. positivo, buono:
    imeti pozitiven vpliv na koga influire positivamente su qcn.

    4. positivo, vantaggioso; piacevole:
    pozitivne posledice effetti positivi
    pozitivne (svetle) strani življenja i lati positivi, piacevoli della vita

    5. med. positivo

    6. positivo, verificabile, dimostrabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. pozitivna elektrina carica elettrica positiva
    šol. pozitivna ocena voto positivo
    ekon. pozitivna trgovinska bilanca bilancia commerciale positiva
    fiz. pozitivni delec particella positiva
    kem. pozitivni element elemento positivo
    pozitivni film positiva
    elektr. pozitivni pol polo positivo
    mat. pozitivni predznak segno positivo
    med. pozitivni Rh faktor fattore Rh positivo
  • pôzlu | po zlù adv.

    1. iti po zlu (propasti, propadati) andare in rovina, andare a male, andare perduto, perdersi, morire:
    zaradi suše bo šla letina po zlu a causa della siccità andrà perduto il raccolto
    zaradi neopravičenih izostankov gre po zlu na tisoče delovnih dni per via dell'assenteismo si perdono migliaia di giornate lavorative
    v vojni gre po zlu veliko ljudi nella guerra muore molta gente

    2. (izjaloviti se) fallire, non riuscire:
    načrti so šli po zlu i piani sono falliti
  • poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

    samo po videzu ga poznam I know him only by sight
    poznáti po imenu to know by name
    že več let ga poznam I have known him for years
    poznamo jih že pet let we have known them for five years
    ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
    ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
    ne poznam strahu I am devoid of fear
    on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
    pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
    ne poznajo se mu leta he does not look his age
    žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me
  • pozórnost attention; attentiveness

    vzbujajoč pozórnost showy
    središče pozórnosti centre of attraction, figurativno cynosure (of all eyes)
    pozórnost je osredotočena na attention is focused on
    osredotočiti pozórnost na to focus (one's) attention on, to concentrate (one's) attention on
    biti v napeti pozórnosti to keep one's attention at full stretch
    obrniti pozórnost na to turn one's attention to
    vso pozórnost obrniti na to pay full attention to
    obračam vašo pozórnost na I call (ali I draw) your attention to
    pritegniti pozórnost nase to draw someone's attention to oneself
    vzbujati pozórnost to attract attention
    zbuditi pozórnost to excite curiosity
  • požéti (-žánjem) perf.

    1. mietere (tudi ekst.):
    požeti sadove svojega truda mietere i frutti delle proprie fatiche

    2. pren. mietere, raccogliere, ottenere:
    požeti hvalo, občudovanje mietere plausi, ammirazione
    v vojski mu je poželo obe nogi perse ambedue le gambe in guerra
    pri volitvah je ljudska stranka požela največ glasov il partito popolare ha avuto il maggior numero di voti alle elezioni
  • požírati to swallow; to gulp; to devour; to consume

    požírati kilometre (figurativno) to eat up the miles
    naglo, krepko požírati to swig
    požírati roman to devour a novel
    z očmi požírati to feast one's eyes (kaj on something)
    požrla ga je neka zver a wild beast devoured him
    tako me grlo boli, da komaj požiram my throat is so sore that I can hardly swallow
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • poživíti (-ím) | požívljati (-am) perf., imperf. tr.

    1. animare, ravvivare, ristorare; rinvigorire, tonificare, vivificare, rivitalizzare:
    pijača ga je poživila la bevanda lo ristorò

    2. (narediti bolj pestro) ravvivare, vivacizzare

    3. stimolare, intensificare, riattivare:
    poživiti trgovinske stike med državama intensificare i rapporti commerciali tra i due paesi
  • požvížgati to whistle; to blow a whistle

    požvížgati komu to whistle (ali at) someone
    požvížgati se na kaj (figurativno) not to care a straw (ali a pin, a rap, a hoot, a damn, a fig, a curse) for (ali about) something, not to give a hoot about something
    požvížgati psu to whistle to one's dog
    lahko se požvižgaš na to (= na to lahko še dolgo čakaš)! you may whistle for it!
    se požvižgam na to I don't give a damn for it
  • práksa (-e) f

    1. pratica; prassi:
    zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
    načela in praksa principi e prassi

    2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
    arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
    opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

    3. tirocinio, apprendistato, stage:
    poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

    4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
    imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
    vsakdanja praksa routine quotidiana
  • práti (pêrem)

    A) imperf.

    1. lavare; sciacquare:
    prati perilo lavare, fare il bucato
    prati na roke, v pralnem stroju lavare a mano, in lavatrice
    prati z milom in vodo lavare con acqua e sapone

    2. scusare, scusarsi

    3. pren. (oštevati) lavare il capo a qcn.

    4. impers. diluviare, scrosciare

    5. mont. flottare (il carbone)

    6.
    morje pere čeri il mare bagna gli scogli
    pren. prati možgane lavare il cervello; fare il lavaggio del cervello
    pren. prati umazano perilo lavare i panni sporchi
    prati umazani denar riciclare denaro sporco

    B) práti se (pêrem se) imperf. refl. essere lavabile
  • práv just, right; (zelo) very

    práv zdaj just now
    práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
    práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
    takó je práv that's right, all right
    práv dobro quite well
    práv takó! just so!, quite!, quite so!
    práv nič nothing at all
    práv škoda je, da... it is a great pity that...
    práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
    nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
    ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
    moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
    moja ura ne gre práv my watch is going wrong
    ravno práv prihajaš you come just in time
    práv blizu stanujemo we live quite close by
    ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
    ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
    to mi je ravno práv it is just what I want
    če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
    če ti je práv ali ne whether you like it or not
    práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
    práv mu je! serves him right!
    imeti práv to be right
    imaš práv you are right
    práv napraviti, delati to do right, to do what is right
    komu práv napraviti to suit, to please someone
    vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
    to ni práv od tebe you are wrong there
    meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
    vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
    to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
    práv priti (koristiti) to come in handy
    vse práv pride every little helps
    to utegne práv priti it may come in useful
    práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
    ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
    priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
    práv takó likewise
    práv nocoj (še nocoj) this very night
    práv na začetku at the very beginning
  • právda (-e) f

    1. jur. causa, processo; lite; azione:
    sprožiti, začeti pravdo intentare un processo
    civilna pravda processo civile
    delitvena pravda causa di divisione
    lastninska pravda causa di proprietà
    očetovska pravda azione di accertamento della paternità
    razvezna pravda causa di separazione

    2. ekst. questione:
    pravda za oslovo senco questione di lana caprina

    3. star. giustizia;
    boj za staro pravdo (nei secoli XV — XVIII) lotta per i diritti dei padri (contro le angherie dei feudatari)
  • právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

    právi, -a, -o brat full brother
    práva sestra full sister
    právi, -a, -o denar good money
    právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
    právi, -a, -o kot geometrija rectangle
    práva pot the right way
    právi, -a, -o mož (človek) the right man
    právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
    o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
    na právem mestu in the proper place
    právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
    právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
    právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
    právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
    to je právi, -a, -o mož this is a real man
    on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
    on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
    on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
    to je práva sreča it is a piece of real good luck
    to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
    ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
    imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
    naleteti na právega to meet one's match
    priti na právo mesto to come to the proper place
    urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)
  • pravíca right; justice; equity; title (do, na, za to), claim (do to)

    po pravíci rightly, justly, with (good) reason, in justice, in equity
    po pravíci ali po krivici rightly or wrongly
    vse pravíce pridržane all rights reserved
    osnovne človeške pravíce basic human rights pl
    domovinska pravíca right of domicile (ali of citizenship)
    glasovalna pravíca right to vote
    literarna pravíca copyright
    lastninska pravíca right of possession, ownership, proprietorship
    splošna volilna pravíca universal suffrage, franchise
    aktivna volilna pravíca right to vote, the elective franchise
    pasivna volilna pravíca eligibility
    pravíca pesti, sile club law
    pravíca preiskave right of search
    pravíca odpovedi right of notice
    pravíce in dolžnosti rights and duties
    bežati pred roko pravíce to flee from justice
    boriti se za pravíco to fight for justice
    pravíci je bilo zadoščeno justice was done
    sila je močnejša kot pravíca might makes right, might is (above) right
    imeti pravíco do... to have a right to..., to be entitled to...
    nimaš pravíce do tega you have no right (ali title) to it
    imam pravíco zvedeti vso resnico I have a right to know the full truth
    enake pravíce imeti to have equal rights
    krojiti pravíco to administer justice
    sam si krojiti pravíco to take the law into one's own hands
    kratiti komu njegove pravíce to encroach upon someone's rights
    da po pravíci povem, po pravíci rečeno to be quite frank; honestly speaing
    odreči se svojim pravícam to waive one's rights
    pridobiti si pravíco (do) to acquire the right (to)
    priti do svoje pravíce to obtain justice
    storil sem to z vso pravíco I had a perfect right to do it, I was entitled to do it
    uveljaviti svoje pravíce to prove one's rights
    s kakšno pravíco vstopate? what right have you to enter
    vztrajati pri svojih pravícah, ne odstopiti od svojih pravic to stick up for (ali to hold out for) one's rights
    imeti pravíco na svoji strani to be in the right; to have right on one's side