Franja

πονέω in med. [pf. πεπόνημαι z akt. in pas. pom.; adi. verb. πονητέον; ep. brez augm., impf. πονεόμην, pt. πονεύμενος, aor. πονήσατο, cj. πονήσομαι, ion. pf. 3 pl. pass. πεπονέαται] 1. intr. a) trudim se, prizadevam si, delam, mučim se, ukvarjam se s čim, borim se (z naporom), κατά τι pri (v) čem, τινί s čim, λισσόμενος s prošnjami, πόνους izvršujem dela, prevzamem trud, ἡδέως εἴς τι rad delam za kaj, οὐκ ἄλλως αὐτοῖς πεπόνηται niso se zaman trudili; b) trpim, sem v zadregi (stiski), čutim bolečino, stiska me kdo, sem poškodovan, τὸ πονούμενον σφῶν stiskani del, πονησάντων αὐτῷ τῶν σκευῶν ako so bila jadra poškodovana, πεπονημένος utrujen, izmučen, οἱ πεπονημένοι bolniki. 2. trans. a) pridelam, pridobim si s trudom χρήματα; b) napravim, naredim, izvršim s trudom τύμβον, τὰ ἔργα, trudim se, τινί za koga.

πρέπω 1. odlikujem se, διὰ πάντων pred, μετὰ πᾶσι med vsemi, izkazujem se; (po)kažem se. 2. sličen (podoben) sem komu v čem τινί τι, τινὶ μορφῇ, ὡς τύραννος εἰσορᾶν, πρέπει ὥστε θηρὸς ἀγραύλου φόβη podoben je dlaki divje zveri. 3. spodobim se, sem primeren, pristojam πρέπον τοῦ δαίμονος = ἄξιος; nav. impers. πρέπει spodobi se, primerno je, verjetno je τινί, inf. ali acc. c. inf.

προ-αισθάνομαι med. na-, poprej zapazim, zaznavam, spoznam, slutim, τινός o čem, τί kaj, τινά s pt. o kom, da.

προ-βαίνω [gl. βαίνω; ep. pt. προβιβάς, προβιβῶν] 1. a) hodim, grem, korakam spredaj ali naprej, τινός pred kom, prodiram, pomikam se naprej; b) nadaljujem λόγον, pripovedujem naprej; c) prihajam iz česa (Sof. Ant. 387). 2. o času: pomikam se naprej, potekam, minevam, postaram se; ἐν ταῖς ἡμέραις προβεβηκώς εἰμι postaral sem se NT. 3. napredujem, razvijam se, iztekam se, gre mi od rok; presegam, τινός τινι koga v čem; ἔργον προβαίνει delo uspeva, κακόν nastane; τὸ ἔθνος προέβαινε ἄρχον je širil svojo oblast.

προ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. πρόβαλον, iter. προβάλεσκε] A act. I. trans. 1. a) mečem, vržem, postavljam kaj pred koga τί τινι, ἔριδα začnem prepir; porivam naprej, tiščim naprej NT, postavljam nasproti; pass. postavljam se pred koga (proti komu), προβεβλημένοι τοὺς θωρακοφόρους zavarovani od; b) očitam komu kaj, zastavljam komu vprašanje, žrtvujem koga; držim pred kom, λόγος προβαλλόμενος na katerega se vsi sklicujejo, τοὔνομα εἰρήνης nosim na jeziku, govorim o miru. 2. mečem od sebe, zametavam; θέμιν zasmehujem, ἐμαυτόν mečem se na tla, obupavam, ἐμαυτὸν εἰς ἀρὰς δεινάς prepuščam se, izpostavljam se, ἐν ἀκτῇ ἄφιλον izpostavljam, mečem na; pass. προὐβλήθησαν vložila se je proti njim predtožba. II. intr. poganjam, poženem kal NT. B med. I. 1. držim pred seboj (v obrambo), ἀσπίδα krijem se (s ščitom), ščitim se, branim se, odbijam udarce z roko; τάφρον izkopavam pred seboj. 2. izgovarjam se s čim, navajam, omenjam koga (kaj) v obrambo, za zgled, Ὅμηρον sklicujem se na. 3. mečem, sujem pred sebe, sipljem οὐλοχύτας, postavljam si θειμέλια. 4. nadkriljujem, prekašam, presegam koga v čem τινός τινι. 5. predlagam koga, nasvetujem koga (v izvolitev); pass. predlagan sem, izvoljen sem.

προενοίκησις, ἡ (προ-ενοικέω) prejšnje prebivanje v čem τινός.

προ-έχω, skrč. προὔχω I. act. 1. trans. a) držim kaj pred kom τί τινος; b) imam prej (v lasti), dobivam prej; c) poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost τί τινος, τιμήν. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, τινός τινι v čem, imam dobiček, οὔ τι προέχει nič ne koristi ali pomaga; προέχων napuščen, vun moleč, τὸ προέχον prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo δούρατα, imam (podim) pred seboj ταύρους. 2. a) ponujam; b) izgovarjam se s čim, navajam kot izgovor πρόφασιν, navajam kaj kot vzrok (Sof. Antig. 80). 3. NT sem boljši od koga.

προ-ήκω (nav. s pf. pomenom) 1. pomeknil sem se naprej, napredoval sem, τὰ πράγματα ἐς τοῦτο προῆκε razmere (položaj) so tako daleč prišle. 2. sem pred kom, prekašam, nadkriljujem koga, τινί v čem.

προ-κόπτω 1. trans. raztegujem s tem, da tolčem, naprej spravljam, pospešujem, podpiram, τινί τινος koga v čem. 2. intr. pridem, grem naprej, napredujem NT, razvijam se, uspevam, μέγα μέρος τινός zelo uspevam v čem; o času: naprej se pomikam, minevam NT.

προσ-βιβάζω privedem koga k čemu, τῷ λόγῳ pripravim (pridobim) koga z besedami za svoje mnenje, κατά τι napravim po čem, priličim čemu.

προσεδρεύω (πρόσ-εδρος) zraven sedim (πρός) τινι, ostajam v čem, marljivo se ukvarjam s čim, služim τινί NT, pazim, prežim na πράγμασιν.

πρόσ-ειμι¹ (εἰμί) sem zraven, sem navzoč, sem s kom zvezan, združen, spojen, τὰ προσόντα τινί lastnina, premoženje, lastnosti, napake; ἐμοὶ πρόσεστί τι imam kaj, moje je, πρόσεστί τι na čem je kaj.

προσ-επιλαμβάνω 1. act. zraven ali hkrati dobim kaj τί; razširim, pomnožim. 2. med. hkrati se udeležujem česa, pomagam komu pri čem τινί τινος.

πρόσ-ημαι dep. poet. [inf. προσῆσθαι] sedim poleg česa, na čem τινί.

προσ-ιζάνω, προσ-ίζω zraven sedim, sedim na čem.

προσ-ίημι [gl. ἵημι; aor. 1 med. προσηκάμην] 1. act. pripuščam τινὰ πρός τι. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam εἰς ὁμιλίαν, εἰς ταυτὸν ἡμῖν pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam φάρμακον; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam τὰ κεκηρυγμένα, sprejemam ξεινικά, νόμαια; οὐ προσίεμαι ne odobravam, nočem σῖτον, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, ἧτταν dam se premagati, τοῦτο οὐ προσίεμαι tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem οὐδὲν προσίετό μιν.

προσ-καρτερέω 1. nadalje vztrajam, τινί pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.

πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.

προσ-κνάομαι [med. inf. προσκνῆσθαι] drgnem se ob čem τινί.

προσ-λῑπαρέω vztrajam, ostajam pri čem, držim se česa τινί.