Franja

Zadetki iskanja

  • rísati (ríšem)

    A) imperf.

    1. disegnare:
    risati in slikati disegnare e dipingere
    risati na papir disegnare sulla carta
    risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    um. risati chiaroscuro chiaroscurare

    2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
    skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
    risati načrt tracciare, tirare un piano

    3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
    risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

    B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

    1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
    na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

    2. manifestarsi, comparire
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • rítem (-tma) m

    1. ritmo:
    srčni ritem ritmo cardiaco
    ritem dihanja, hoje, plesa ritmo della respirazione, del passo, della danza
    ritem letnih časov il ritmo delle stagioni
    počasen, poskočen ritem ritmo lento, vivace
    ritem oblik il ritmo delle forme

    2. muz. ritmo:
    melodija, harmonija in ritem melodia, armonia e ritmo
    ritmi črnske glasbe i ritmi della musica nera

    3. lit. ritmo; timbro:
    ritem verza il ritmo del verso
  • rituál (-a) m

    1. rituale, rito

    2. rel. rito, liturgia

    3. (dejanje, opravilo) rito:
    jutranja kava je vsakdanji ritual il caffè del mattino è un rito quotidiano
  • ríziko (-a) m

    1. (tveganje, nevarnost) rischio:
    sodelovati na svoj riziko partecipare a proprio rischio e pericolo

    2. ekon. rischi:
    sklad rizika fondo rischi
  • rob1 [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
    … roba Rand-
    (poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
    čez rob über den Rand
    iti/kipeti čez rob überquellen
    pljuskniti čez rob überschwappen
    teči čez rob überlaufen
    do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
    na robu am Rand(e)
    šah: kmet na robu der Randbauer
    napis na robu die Umschrift
    pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
    risba na robu die Randzeichnung
    na/ob robu randständig
    ob robu am Rande, den Rand entlang
    črta ob robu die Randlinie
    ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
    od roba vom Rand
    odmik od roba der Randabstand
    po robu den Rand entlang, am Rande
    postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
    preko roba über den Rand
    teči preko roba überlaufen
    z robom mit … Rand, -umrandet
    (črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • róden (-dna -o) adj.

    1. (domač, rojsten) natale, nativo:
    rodni kraj villaggio nativo
    rodna gruda paese natio, patria

    2. vero:
    skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
    spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile
  • rodoljúb(ka) patriote moški spol, ženski spol

    rodoljub(ka) z dežele provincial(e) moški spol, (ženski spol)
  • róg (-a) m

    1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
    krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
    gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
    pren. tema kakor v rogu buio fitto

    2. muz. corno:
    angleški rog corno inglese
    krilni rog flicorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
    rog za smodnik corno per polvere da sparo
    rogova polmeseca i corni della luna
    lovski rog corno da caccia
    polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
    rog od udarca corno, bernoccolo
    pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
    pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
    pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    geogr. Afriški rog Corno d'Africa
    rog kopita (roževina) sostanza cornea
    anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
    navt. rog za meglo corno da nebbia
    rog (nos)
    nakovala il corno dell'incudine
  • rôjen (-êna -o) adj.

    1. nato:
    prezgodaj rojeni otroci bambini nati prematuri
    rojen v znamenju škorpijona nato nel segno dello Scorpione
    Ana Zore, rojena Terlin Ana Zore nata Terlin, Ana Terlin in Zore
    rojen po očetovi smrti postumo
    rojen po sedmih mesecih settimino

    2. (ki ima veliko mero sposobnosti za kaj) nato:
    rojen za pilota è un pilota nato
    rojen za velika dejanja destinato a grandi imprese

    3. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) nato, autentico; region. patocco:
    njegov oče je rojen Tržačan suo padre è un triestino patocco
  • rôjstvo (-a) n

    1. nascita; parto:
    spočetje in rojstvo otroka concepimento e nascita del bambino
    doživeti drugo, novo rojstvo sentirsi rinascere
    padanje rojstev calo, flessione delle nascite
    načrtovanje rojstev controllo delle nascite, pianificazione familiare

    2. po rojstvu (v adv. rabi) di nascita:
    biti po rojstvu slovenski državljan essere cittadino sloveno di nascita

    3. pren. (nastanek, začetek) nascita:
    rojstvo nove države la nascita del nuovo stato
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rôka mano f ; (do rame) brazo m

    roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
    roka! (nogomet) ¡mano!
    roke kvišku! ¡manos arriba!
    od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
    roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
    z mojstrsko roko de mano maestra
    z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
    z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
    (na)pisan z roko escrito a mano
    s polnimi rokami a manos llenas
    (osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
    pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
    iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
    politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
    železna roka mano f de hierro
    z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
    stisk rok(e) apretón m de mano(s)
    on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
    to je v božjih rokah Dios dirá
    brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
    to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
    biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
    za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
    dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
    imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
    imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
    imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
    imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
    imeti srečno roko tener buena mano
    imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
    imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
    imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
    iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
    dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
    izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
    nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
    oditi praznih rok irse con las manos vacías
    pasti v slabe roke caer en malas manos
    položiti roko na koga poner a alg la mano encima
    prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
    prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
    pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
    priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
    dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
    stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
    umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
    viti roke retorcerse las manos
    vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
    živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
    živeti iz rok v usta vivir al día
    roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes
  • rokopís (-a) m

    1. manoscritto; codice:
    anonimen rokopis codice adespoto, anonimo
    rokopis in tipkopis manoscritto e dattiloscritto
    popraviti, pregledati rokopis correggere, rivedere il manoscritto

    2. scrittura, calligrafia:
    imeti čitljiv, grd, lep razločen rokopis avere una calligrafia leggibile, brutta, bella, chiara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arheol. papirusni rokopis papiro
    lit. stiški rokopis manoscritto (del monastero) di Stična
  • rokopísen (-sna -o) adj. manoscritto:
    tiskano in rokopisno gradivo materiali stampati e manoscritti
    srednjeveške rokopisne delavnice gli scriptoria medievali
    lastnoročno rokopisno posvetilo dedica autografa dell'autore
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • rópanje (-a) n rapina, saccheggio:
    ropanje in požiganje rapina e incendio
  • rópati (-am) imperf.

    1. rubare, derubare, scassinare, saccheggiare, rapinare, depredare:
    ropati denar in dragocenosti rubare denaro e preziosi
    ropati karavane depredare le carovane
    ropati banke rapinare, scassinare le banche
    ropati trgovine depredare i negozi
    sovražni vojaki so ropali po mestu i soldati nemici misero a sacco la città

    2. sfruttare
  • ropotáti (-ám) imperf.

    1. strepitare, rumoreggiare, rintronare, schiamazzare; trafficare; sferragliare:
    stroji ropotajo le macchine strepitano
    mati ropota po kuhinji la madre traffica in cucina
    vlak ropota skozi predor il treno sferraglia attraverso il tunnel

    2. pejor. gridare, sbraitare:
    ropotati zoper davke sbraitare per via delle tasse
    nehaj že ropotati o tem e finisci di assordarmi le orecchie con questa storia