Franja

Zadetki iskanja

  • inserírati to advertise (za for); to insert (v in); to put an advertisement in a paper
  • interesènt intéressé moški spol , personne ženski spol qui s'intéresse à, amateur moški spol
  • interesírati intéresser; porter de l'intérêt à, prendre intérêt à

    interesirati se za s'intéresser à
  • interesírati (-am)

    A) perf., imperf. interessare

    B) interesírati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. interessarsi;
    interesirati se za politiko interessarsi di, alla politica

    2. (prizadevati si, zavzemati se za) essere interessato a, adoperarsi per:
    naša država se zelo interesira za posodobitev cestnega omrežja il nostro Paese si adopera per ammodernare la rete stradale
  • internírati -am dov./nedov. a deporta
  • interpelirati -am dov./nedov. jur. a interpela
  • interpretírati -am nedov./dov. a interpereta
  • interválen (-lna -o) adj. intervallare; a intervalli
  • intervenant, e [-vənɑ̃, t] masculin, féminin postranski tožnik, -a tožnica
  • intervenírati -am dov./nedov. a interveni
  • intimno prislov
    1. (o tesnem odnosu) ▸ intim módon, meghitten, bensőségesen
    intimno povezankontrastivno zanimivo intim kapcsolatban van
    Pri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.
    intimno poznati ▸ bensőségesen ismeri
    Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.

    2. (o ljubezenskem razmerju) ▸ intim módon, bensőségesen
    intimno prijateljevatikontrastivno zanimivo intim viszonyt folytat
    Igralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.
    intimno spoznatikontrastivno zanimivo intim viszonyba kerül, kontrastivno zanimivo bensőséges viszonyba kerül
    intimno povezankontrastivno zanimivo intim viszonyban van
    James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.
    intimno se zbližatikontrastivno zanimivo intim kapcsolatba kerül
    Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.

    3. (o vzdušju) ▸ bensőségesen, meghitten
    delovati intimno ▸ bensőségesen hat, kontrastivno zanimivo bensőségesnek hat
    Taka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.
    intimno razsvetljen ▸ bensőségesen megvilágított
    Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
    Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.

    4. (o čustvih ali mnenjih) ▸ bensőségesen, približek prevedkaa lelke mélyén
    intimno strinjati se ▸ a lelke mélyén egyetért
    Morda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.
    intimno doživljati ▸ bensőségesen átél
    intimno čutiti ▸ a lelke mélyén érzi
    intimno prepričan ▸ a lelke mélyén meg van róla győződve
    intimno si želeti ▸ a szíve mélyén vágyik rá
  • intonírati -am dov./nedov. a intona
  • intrigírati intriguer, forger des intrigues, cabaler, se livrer à des machinations (ali des manigances)
  • investírati -am dov./nedov. a investi
  • írovec (-vca) m publ. membro dell'I. R. A.
  • iskálec (-lca) m

    1. cercatore:
    iskalci zlata cercatori d'oro
    voj. iskalec min cercamine, mine detector
    iskalec tartufov tartufaio

    2. fot. (iskalo) lente per la messa a fuoco

    3. fiz. (daljnogled ob astronomskem daljnogledu) cercatore; elektr. rilevatore:
    iskalec frekvenc sintonizzatore
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • iskáti íščem nedov. a căuta
  • iskríti se -im se nedov. a scânteia, a sclipi
  • isomorphic [aisəmɔ́:fik] pridevnik
    enake oblike; enak, a drugega porekla, izomorfen