sôkol zoologija faucon moški spol
sokol lovec faucon de chasse
sokol selec faucon pélerin
sivi sokol faucon dressé à la chasse
Zadetki iskanja
- soldado vojaški
a la soldada po vojaško - solde1 [sɔld] féminin (vojaška) plača
avoir quelqu'un à sa solde plačevati koga, da nam služi
(péjoratif) être à la solde biti plačanec (de quelqu'un kake osebe)
toucher sa solde dobi(va)ti, dvigniti svojo plačo
solde du soldat, du marin vojakova, mornarjeva plača - soleil [sɔlɛj] masculin sonce; sončna luč; botanique sončnica; religion monštranca
au soleil na soncu
sous le soleil pod soncem, na zemlji
au coucher, au lever du soleil ob sončnemi vzhodu, zahodu
bain masculin de soleil sončna kopel
robe féminin bain de soleil poletna obleka, ki pušča roké in hrbet gole
coup masculin de soleil sončarica
soleil artificiel umetno višinsko sonce
le soleil levant, couchant vzhajajoče, zahajajoče sonce
lunettes féminin pluriel de soleil sončna očala
le Roi-Soleil Ludvik XIV.
il fait (du) soleil sonce sije
il fait grand soleil svetel, zelo sončen dan je
avoir des biens au soleil biti lastnik zemljišča, hiš
le soleil commence à chauffer sonce začenja greti
se faire bronzer au soleil porjaveti na soncu
faire le grand soleil à la barre fixe napraviti veletočna drogu
le soleil se lève, se couche sonce vzhaja, zahaja
se lever avec le soleil zgodaj vstati
(familier) piquer un soleil močno zardeti
prendre du soleil sončiti se
le soleil brille pour tout le monde (proverbe) sonce sije za vse (ljudi) - sombra ženski spol senca; senčna podoba, prikazen; videz; bikoborba senčna stran arene; madež; dovtipnost; prikupnost, gracioznost; senčenje
entrada de sombra (bikob) vstopnica za senčno stran v areni
no es ni sombra (de lo que era) še senca tega ni (kar je nekoč bil)
estar a la sombra v senci biti; fig v zaporu biti
hablar con sombra dovtipno, zanimivo govoriti
hacer sombra senco metati
desconfiado hasta de su sombra lastne sence se bati, skrajno nezaupljiv biti
poner a la sombra zapreti v ječo
tener (buena) sombra duhovit biti; srečo imeti
tener mala sombra zoprn biti, neduhovit (puhel) biti; smolo imeti
¡ni por sombra! še v sanjah ne!
sombras pl tema - sómrak crépuscule moški spol , déclin moški spol du jour, tombée ženski spol du jour (ali de la nuit) , pénombre ženski spol , demi-jour moški spol
jutranji somrak lueur ženski spol de l'aube, point moški spol du jour, crépuscnle du matin
v somraku à la nuit tombante, à la brune, entre chien et loup - sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)
sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka - sonnette [sɔnɛt] féminin (stanovanjski) zvonec, zvonček; technique oven (zabijač)
sonnette d'alarme alarmni zvonec
la sonnette du président d'une assemblée zvonec predsednika kake skupščine
coup masculin de sonnette pozvonitev, zvonjenje
serpent masculin à sonnettes (kača) klopotača
agiter une sonnette zvončkljati z zvončkom
appuyer sur le bouton de la sonnette pritisniti na gumb zvonca
enfoncer des pieux à la sonnette zabijati kole v zemljo z ovnom
il se pend à notre sonnette neprestano, ves dan nam zvoni, visi na našem zvoncu - sordina ženski spol dušilo glasu, sordina
a la sordina skrivaj, tiho, počasi
reír a la sordina v pest se smejati - sordo gluh, naglušen; tih, nem; zamolkel
sordo a los consejos gluh za vse nasvete
sordo de un oído gluh na eno uho
a la sorda skrivaj
golpe sordo zamolkel udarec
linterna sorda slepica (svetilka)
hacerse sordo (a) delati se gluhega (za)
sordo como una tapia, más sordo que una campana gluh kot kamen - sortie [sɔrti] féminin izhod, izstop; odhod; izvoz, izvažanje; militaire izpad; napad; bojni polet vojnega letala; pluriel, commerce izplačila
à la sortie de l'hiver, de l'école, du théâtre ob odhodu, ob koncu zime, šole (pouka), gledališke predstave
sortie de bain, de bal kopalni, večerni plašč
sortie des classes konec šole (pouka)
sortie d'un roman izid romana
sortie d'essai poskusna vožnja
sortie sur la rue izhod na ulico
sortie d'une nouvelle voiture začetek prodaje novega avtomobila
sortie de secours izhod v sili
droits masculin pluriel de sortie izvozna carina
examen masculin de sortie zaključni izpit
tentative féminin de sortie (militaire) poskus izpada
le professeur a fait une sortie contre la jeunesse profesor je napadel mladino
l'aviation a effectué plus de mille sorties aviacija je izvedla več kot tisoč bojnih poletov
se ménager une (porte de) sortie zagotoviti si možnost, da se izvlečemo iz zadrege, figuré pustiti si ena, zadnja vratca odprta - sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven
(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):
sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si - soudure [sudür] féminin varjenje, spajkanje, lotanje; zalotano mesto, šiv
sans soudure brezšiven
soudure autogène avtogeno varjenje
le tuyau est crevé à la soudure cev je počila na šivu
faire une soudure à l'étain zalotati s cinom
(figuré) assurer, faire la soudure zadovoljiti povpraševanje, potrebe potrošnikov v času, ko je ponudba najšibkejša (npr. pred žetvijo ipd.) - soupe [sup] féminin juha (s kruhom); populaire jed; militaire večerja; vieilli reženj kruha, ki se zalije z juho, z mlekom; populaire razstrelivo
soupe aux choux, à l'oignon zeljnata, čebulna juha
soupe au lait mlečna juha, figuré hitro vzkipljiva oseba
soupe grasse, maigre goveja juha, postna juha
soupe populaire ljudska juha, kuhinja (za reveže)
à la soupe pri mizi, pri jedi
(familier) la soupe à la grimace neprijazen sprejem prepirljive žene
(populaire) un gros plein de soupe debeluhar
c'est une soupe au lait, il est soupe au lait on se hitro razjezi, hitro vzkipi
trempé comme une soupe moker kot miš
tremper la soupe politi kruh z juho
tremper une soupe à quelqu'un (figuré, populaire) premikastiti, prebunkati, pretepsti koga
tailler la soupe narezati kruh za juho
s'emporter, monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti, se razjeziti - source [surs] féminin izvir, vrelec, studenec; vir; figuré izvor; vzrok
source de chaleur, d'énergie, lumineuse vir toplote, energije, svetlobe
source d'eau minérale, salée, thermale vrelec slatine, slan vrelec, topel vrelec (toplice)
source permanente, intermittente stalen, presihajoč vrelec, studenec
source de feu izvor, vzrok ognja
source du mal korenina zla
source inépuisable neizčrpen vir
eau féminin de source studenčnica
capter, exploiter une source zajeti, izkoriščati vrelec
couler de source biti normalna posledica, naravno potekati
être à la source (figuré) biti pri viru (de quelque chose česa)
prendre sa source (reka) izvirati, figuré izhajati, izvirati (de iz)
savoir, tenir de bonne source, de source sûre vedeti iz dobrega, zanesljivega vira - souris2 [suri] féminin, zoologie miš; populaire mlada ženska, dekle; anatomie mesnata mišica (v stegnu)
souris blanche bela miš (za poskuse)
souris d'hôtel hotelska tatica
gris souris mišje sive barve
tailleur masculin en velours gris souris kostim iz mišje sivega žameta
on entend trotter une souris (figuré) čisto tiho je (vse)
jouer au chat et à la souris igrati se mačko in miško (o dveh osebah, od katerih ena zaman skuša ujeti, dohiteti drugo)
jouer avec quelqu'un comme le chat avec la souris igrati se s kom kot mačka z miško
on le ferait rentrer dans un trou de souris v mišjo luknjo bi zlezel (od strahu, zadrege)
la montagne en travail enfante une souris tresla se je gora, rodila se je miška
quand le chat est parti, les souris dansent kadar mačke ni doma, miši plešejo - sovrážiti odiar ; (mrzeti) aborrecer, detestar; abominar
to sovražim lo detesto
sovražim ga do dna duše le aborrezco
smrtno sovražiti odiar a muerte, odiar como a la peste - spádati appartenir à, faire partie de, être (du nombre) de
spadati skupaj aller ensemble, être fait l'un pour l'autre, faire la paire, être de la même famille, faire pendant
to ne spada sem cela n'est pas à sa place ici, c'est déplacé, cela ne touche pas à la question
kam to spada? où faut-il mettre cela?
spada med najboljše il compte parmi les (ali au nombre des) meilleurs
spadati pod koga être subordonné à quelqu'un, être le subordonné de quelqu'un, être sous les ordres de quelqu'un, être placé sous l'autorité de quelqu'un, dépendre de quelqu'un, relever de quelqu'un - spartiate [spartjat] adjectif spartanski
Spartiate masculin Spartanec; féminin pluriel sandale, narejene iz prekrižanih tankih jermenov
à la spartiate spartansko, s spartansko strogostjo, preprostostjo - spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo
dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
nepretrgano spati dormir en un sueño
spati oblečen dormir vestido
spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
spati pri kom dormir en casa de alg
spati s kom dormir con alg
spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
dati spat (otroka) acostar
iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
trdno spati dormir profundamente
ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche!