work up prehodni glagol
 postaviti (z delom)
 figurativno vznemiriti, razburiti, naščuvati
 to work up o.s. up razburiti se; porabiti, potrošiti (material), predelati, preštudirati, razširiti; kulinarika zmešati, premešati (jed); dvigniti (cene)
neprehodni glagol
 figurativno počasi ali s težavo se podvizati (to do, k)
 to work up a rebellion povzročiti (zanetiti) upor
 to work up o.s. up to z delom se povzpeti do
 the pupils work up several subjects učenci obdelujejo (se uče) več predmetov
 wrought-up nerves razdraženi živci
 Zadetki iskanja
-  ya že; takoj; končno (enkrat); drugikrat; ravno, pač, vsaj; seveda
ya entiendo že razumem, seveda
ya no, no ya ne več; ne le
ya no puedo ne morem več
ya muy poco (zdaj) le še malo
ya apenas komaj še
desde ya se lo prometo obljubljam Vam že zdaj
¡ya! (fam) da, a da! že razumem! tako je! seveda!
¡ya está! stvar je opravljena! konec!
¡ya va! je že prav! prav! se strinjam!
ya que ker; čeprav; če
si ya če le; s pogojem da
ya..., ya... ali ... ali, zdaj ... zdaj -  začúdenje astonishment, amazement; surprise
na (veliko) moje začúdenje to my (great) surprise
strmeti, debelo gledati od začúdenja to stare in surprise
spraviti koga v začúdenje, zbuditi komu začúdenje to astonish someone
nobena stvar me ne spravi več v začúdenje nothing surprises me any more -  zadôsti assez, suffisamment
več kot zadosti plus que suffisant, plus qu'il n'en faut
zadosti imeti česa avoir assez (ali suffisamment) de quelque chose, (sit, jezen biti) en avoir assez de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos de quelque chose, en avoir marre de quelque chose
imeti zadosti denarja avoir assez d'argent, avoir de l'argent en suffisance
imeti zadosti za življenje avoir de quoi vivre -  zadôsti bastante; suficiente ; lit asaz, harto
zadosti denarja bastante (ali suficiente) dinero
več kot zadosti más que suficiente, más de lo necesario
zadosti nas je somos bastantes
zadosti mi je ena knjiga me basta con un libro
imeti zadosti za življenje tener lo suficiente para vivir -  zadovóljnost zadovóljstvo contentment, satisfaction, content; pleasure; contentedness; gratification
izraziti svoje zadovóljnost, zadovóljstvo to express one's satisfaction
svoje delo opravljam v popolno zadovóljnost, zadovóljstvo svojega očeta I do my work to my father's complete satisfaction
urediti (kaj) v svojo popolno zadovóljnost, zadovóljstvo to settle (something) to one's entire satisfaction
zadovóljnost, zadovóljstvo je več vredno kot bogastvo happiness is worth more than wealth, content is the true philosopher's stone -  zadŕžati zadrževáti to keep back, to hold back, to retain; to detain, to restrain; to withhold; (ne vrniti) not to return; (ustaviti) to stop, to hold up
zadŕžati, zadrževáti sapo to hold in one's breath
zadŕžati, zadrževáti solze to hold back one's tears
kaj te je zadržalo? what kept you?
ne bom vas dolgo zadrževal I shan't take up much of your time
ne smem vas več zadŕžati, zadrževáti I mustn't keep you any longer
zadŕžati, zadrževáti se to be delayed, to stay (too) long, to make a stay
za krajši čas se zadŕžati, zadrževáti (se muditi) to sojourn (v, pri in, with)
zadŕžati, zadrževáti se pri predmetu to dwell upon a subject
obširno se zadŕžati, zadrževáti ob to expatiate on (ali upon)
kako se je zadrževal (obnašal)? how did he behave?
zadŕžati, zadrževáti predpis to withhold (ali to hold in abeyance, to stay) a regulation -  zainvestírati (se) (-am (se)) perf. (refl.) investire in perdita, con perdita; perdere investendo:
v tovarno zainvestirati več milijard investire in una fabbrica con la perdita di vari miliardi -  zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.
1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)
2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo
3. aspirare, inspirare (aria)
4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città
5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti
6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti
7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva
8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente -  zakléti (zakolnem) to curse, to swear (at), to spit out an oath
zakléti se to swear (by), to vow
zaklel se je, da se bo maščeval za žalitev he vowed to avenge the insult
zaklel sem se, da ne bom več kadil, pil I've sworn off tobacco, drink
zakléti se pri vsem, kar je svetega to swear by all that's holy (ali sacred) -  zaléči suffire, profiter, servir, produire un effet, rapporter
zaleči se se nicher
veliko zaleči peser lourd dans la balance
nič ne zaleči rester (ali être) sans effet
to več zaleže cela vaut mieux -  zaléči ser suficiente; bastar; servir ; (zdravilo) obrar, surtir efecto, dar buen resultado
to ne zaleže nič es sin efecto
to več zaleže eso vale más
protesti ne zaležejo nič de nada sirve que protestemos -  zalóga stock; store
v, na zalógi in stock, in store
ne (več) na zalógi out of stock
vsa zalóga the whole stock; (rezerva za silo) stockpile
zalóga živil provisions pl
zalóge za zimo stores pl for the winter
delati si zalóge to stockpile
držati v zalógi (v rezervi) to hold (ali to keep) in store
imeti v zalógi to have in stock, to stock
napraviti si zalógo česa to lay in (ali to take in) a stock (of)
obnoviti svojo zalógo to renew one's stock
moje zalóge gredo h kraju my stores are getting low -  zàmrijeti zàmrēm (ijek.), zàmrēti zàmrēm (ek.)
1. zamreti: naučni život je kod nas sasvim zamro
2. ekspr. taj je problem zamro o tem problemu se ne govori več -  zapiti glagol
1. (zapraviti zaradi popivanja) ▸ eliszikzapiti denar ▸ pénzt elisszaS sejma se vrne šele po tednu dni, saj je več kot polovico izkupička zapil. ▸ A vásárról csak egy hét után tér haza, hiszen a bevétel több mint felét elitta.
Žena se dere na moža: "Ti vso svojo plačo zapiješ, najini otroci pa morajo biti lačni, goli in bosi!" ▸ A feleség ordít a férjére: „Te az egész fizetésedet eliszod, a gyerekeinknek pedig éhezniük kell meztelenül és mezítláb!”
2. neformalno (proslaviti z alkoholom) ▸ ráiszik, rámulat
Tako pomembno zmago je seveda treba zapiti, tako kot se spodobi. ▸ Egy ilyen fontos győzelemre természetesen rá kell inni, ahogy illik.
Po starem reku je treba rojstvo zapiti, da bo otrok zdrav. ▸ A régi mondás szerint a születésre rá kell mulatni, hogy a gyerek egészséges legyen. -  zaporédoma in succession, successively; consecutively; (eden za drugim) one after another
tri dni zaporédoma three days running
več dni zaporédoma for several days running
deževalo je pet dni zaporédoma it rained five days together (ali pogovorno on the trot)
trikrat zaporédoma three times successively, three times running, on three successive occasions
dobil sem trikrat zaporédoma I won three times running -  zapre|ti1 [é] (-m) zapirati
1. vrata, okno, hišo, trgovino: schließen, zumachen; (zakleniti) verschließen, abschließen, z zapahom: verriegeln, einriegeln; z verigo: die Kette vorlegen; s pečatom: versiegeln; kozarec z navojnim pokrovom ipd.: zuschrauben; z rinjenjem: zuschieben, vrata: zudrücken; z veliko truda: zubekommen; luknjo v zidu z mavcem: zugipsen; okno na avtu: hochdrehen
2. plin, vodo, tok: abdrehen, zudrehen, podjetje: abstellen; pipo: (den Hahn) zudrehen
3. zemljišče, vrt: einzäunen, (zamejničiti) abgrenzen; kaj z rešetko (etwas) eingittern; z zapornicami: abschranken
4. pot, cesto, prehod: sperren, versperren, z raznimi predmeti: verstellen; razgled, pot z gradnjo: verbauen
ne zapreti (den Weg) [freihalten] frei halten
z blokadami, španskimi jezdeci: abriegeln
5. tovarno, obrat: (nehati obratovati) [stillegen] stilllegen, dichtmachen
6. v stanovanje, omaro, trezor: einschließen, (pospraviti) wegschließen; koga iz stanovanja, hiše: aussperren
|
ki se da zapreti verschließbar
preden zaprejo trgovine vor [Ladenschluß] Ladenschluss
figurativno zapreti gobec komu (jemandem) das Maul stopfen
zapreti pot komu sich (jemandem) in den Weg stellen, (jemandem) in den Weg treten
zapreti sapo komu (jemandem) den Atem verschlagen
zapreti usta komu (jemandem) über den Mund fahren, (da ne reče nič več) (jemandem) den Mund stopfen
zapri! halt's Maul! -  zarádi
A) prep. (z rodilnikom)
1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto
2. (za izražanje namena) a, per, in:
skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito
3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma
4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte
B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori -  zasúšiti zàsūšīm (se) posušiti (se): studenci će se zasušiti; krava je zasušila krava ne molze več
 -  zaštekati glagol
1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.
2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.
3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.