Franja

poco malo, neznatno

a poco kmalu (nato)
poco a poco sčasoma, polagoma; pičlo
¡poco a poco! (le) počasi!
tener en poco podcenjevati
a poco de haber llegado kmalu po prihodu
con poco que hagas... z malo napora ...
demasiado poco premalo
dentro de poco v najbližjem času
de poco más o menos zelo poprečno, brez vrednosti
poco menos que skoraj
a poco que čeprav še tako malo
en poco, por poco skoraj
por poco se cae skoraj bi bil padel
¡qué poco! kako malo! nemogoče!

poco moški spol majhna količina

servir para poco za nobeno rabo ne biti
un poco de agua nekoliko vode
el caso no es para poco primer ni tako enostaven
hace poco, poco ha pred kratkim, nedavno
cargar poco malo (za)računati
es un embustero, para decir poco on je, milo rečeno, lažnivec
tener en poco podcenjevati, ne ceniti
pocos pl maloštevilni, ne mnogi
muchos pocos hacen un mucho iz mnogih majhnih količin nastane velika količina; zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača

počásen slow (v, pri of, in); tardy; (len) sluggish; (bolezen) lingering

počásen in siguren slow but sure
počásen in vztrajen slow and steady
počásen delavec slow worker
počásen tok slow current
počásna rast slow growth
ne bodi (tako) počásen! don't dawdle!, don't be such a slowcoach!
biti počásne pameti to be slow on the uptake

počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

1. fare; combinare:
kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

2. fare:
kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
početi kaj jalovega sfondare una porta aperta

póčiti (-im) | pókati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno

2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta

3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podóben (-bna -o)

A) adj. simile, somigliante, gemello, consimile, identico, analogo, affine:
sin je podoben očetu, hči pa materi il figlio somiglia al padre, la figlia alla madre
na las sta si podobna si somigliano come due gocce d'acqua
podoben maslu burroso
to ni ničemur, nobeni stvari podobno ma che porcheria è questa
tako dejanje je čisto njemu podobno un'azione da pari suo
človeku podobne opice scimmie antropomorfe

B) podóbni (-a -o) m, f, n simile; pari:
mojster, da mu ni podobnega un maestro, un artefice senza pari

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente

2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

3. pren. guardare dietro, interessarsi a

4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

pojáhati (-am) perf.

1. partire a cavallo

2. vulg. fottere, montare:
pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal se continua così, siamo tutti fottuti

pójem notion; idea; conception; filozofija concept; (čuden, muhast) conceit

meglen pójem vague idea, hazy notion
napačen pójem misconception
nenavaden, čuden pójem queer notion
osnovni pójmi pl the first rudiments pl
imeti čudne pójme o... to have queer notions about...
nimam pójma I have no idea
nimam niti najmanjšega pójma o tem I haven't the slightest (ali the haziest) idea of it
nisem imel pójma, da je tako pozno I didn't realize it was so late

poje|sti [é] (-m) jesti aufessen, eine Mahlzeit zu sich nehmen
pojesti vse, kar je na krožniku den Teller leeressen
z žlico: auslöffeln
figurativno pojesti, kar si si skuhal die Suppe auslöffeln
pojesti kako malenkost einen Bissen essen
pogovorno: vse, nekaj: verputzen, verdrücken, auffuttern, za malico: vernaschen
figurativno Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird

pójmiti (-im) | pojmováti (-újem) perf., imperf.

1. capire, intendere:
z navadno pametjo tega ni mogoče pojmiti col senso comune questo non si può capire
kaj pojmujete pod tem izrazom? cosa intende con questa espressione?

2. concepire, vedere, interpretare:
tako dejanje se pojmuje kot nasilje azioni così si interpretano come violente

polentar samostalnik
1. sovražno (Italijan) ▸ puliszkaevő, približek prevedka ▸ digó
Italijani so bili za nas makaronarji, polentarji. ▸ Az olaszok számunkra csak taljánok, digók.

2. (kuhinjski pripomoček) ▸ puliszkakészítésre szolgáló fakanál
Večkrat ko boste vihteli polentar, boljša bo vaša polenta. ▸ Minél többször megkeveri fakanállal a puliszkát, annál finomabb lesz.

3. lahko izraža negativen odnos (kdor velikokrat je polento) ▸ puliszkaevő, puliszkazabáló
Tako imajo vzdevki kruhovec, krompirjevec, makaronar, polentar, sladkosned in podobno že negativni prizvok. ▸ Így az olyan kifejezéseknek, mint a kenyérevő, krumplievő, makarónievő, puliszkaevő, édesszájú és hasonlók már negatív konnotációjuk van.

polimorfizem samostalnik
1. biologija (o genih) ▸ polimorfizmusPrimerjali smo polimorfizme 15.000 bolnikov s 26.000 zdravimi genomi. ▸ 15 000 beteg és 26 000 egészséges genom polimorfizmusait hasonlítottuk össze.

2. biologija (o živih bitjih) ▸ polimorfizmus
Portugalska ladjica je zanimiv, skrajen zgled polimorfizma. ▸ A portugál gálya a polimorfizmus szép és szélsőséges példája.

3. kemija (lastnost snovi) ▸ polimorfizmus
Najimenitnejši pojav polimorfizma srečamo pri elementarnem ogljiku (C): na eni strani diamant in na drugi grafit. ▸ A legnagyszerűbb polimorfizmus az elemi szénnél (C) található: az egyik oldalon a gyémánt, a másikon a grafit.

4. računalništvo (del programskega jezika) ▸ polimorfizmus
Polimorfizem je ravno tako zelo dobrodošla "bližnjica" pri pisanju skriptne kode. ▸ A polimorfizmus egy nagyon üdvözlendő „egérút” a szkriptkód írása során.

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

ponížati humilier, avilir, dégrader , figurativno mortifier; abaisser, rabaisser, rabattre, diminuer, ravaler

ponižati se s'abaisser, se dégrader, s'humilier, s'avilir; figurativno se courber, se rabaisser
ponižati se pred kom (figurativno) fléchir (ali plier) le genou devant quelqu'un
ponižati se do nizkotnih, sramotnih dejanj se ravaler à des actions honteuses
ponižati se tako daleč, da s'abaisser (jusqu')à faire quelque chose
tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja il s'abaisse à lui demander pardon