Franja

station¹ [stéišən] samostalnik
postaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja
ameriško postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj
vojska, navtika baza; oporišče
aeronavtika letalska baza
figurativno (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče
cerkev, zgodovina post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju
množina, navtika bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji
avstralsko ovčarska ali živinska farma
zgodovina, indijsko angleška kolonija, evropska četrt
botanika odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.
množina, cerkev postaje procesije pri križih itd., postaje križevega pota

in a humble station of life v skromnih razmerah
filling station; ameriško, petrol station britanska angleščina bencinska črpalka
fire (brigade) station postaja požarne brambe, gasilska postaja
first-aid station, ambulance station postaja prve pomoči
broadcasting station radijska oddajna postaja
call station (telefonska) govorilnica
goods station tovorna postaja
jamming station motilna radijska postaja
life-boat station obalna reševalna postaja
man of station ugleden človek
military (naval) station vojaška (pomorska) baza
police station policijska postaja
power-station elektrarna
Victoria Station Viktorijin kolodvor (v Londonu)
weather station vremenska postaja
to be on station in the Pacific biti stacioniran na Tihem morju
he is in a high station on je na visokem položaju
to make (to go) one's stations cerkev opraviti, moliti križev pot
I'll see you to the station spremil vas bom na postajo
to take up one's station zavzeti (postaviti se na) svoje mesto

stáviti¹ (napraviti stavo) to bet, to lay a bet, to wager; to stake; to take bets on

stáviti (denar) na to put money on, to bet (ali arhaično to stake) on
stáviti funt to bet a pound
stáviti na kocko to bet on (a throw of) the dice
stáviti svoje premoženje na eno karto to stake one's fortune on the turn of a card
stavim z vami 100 : 1 I bet you 100 to 1
stavim en funt z vami I bet you a pound
stavim z vami, da... I lay you a wager that..., pogovorno I bet you (that)...
stáviti s kom, da... to bet someone (that)...
stavim, da tega ne veš I bet you don't know this
stáviti na konja to back a horse
vse stáviti na kaj to put one's shirt on something
stavim ne vem kaj I'll bet good money
glavo stavim I'll bet my life (ali my boots, my bottom dollar)
stáviti vse na eno karto to have (ali to put) all one's eggs in one basket
stavim! I'll wager!

stáviti² (postaviti) to put (up), to set, to place

stáviti vprašanje to ask (ali to put) a question
stáviti svoje upanje v koga to place one's hope in someone
stáviti koze otroku medicina to vaccinate a child

steam¹ [sti:m] samostalnik
(vodna) para, hlap; sopara; izparina; moč pare
figurativno moč, sila, energija; parnik, vožnja s parnikom

at full steam s polno paro
steam train parni vlak
to get one's steam up lotiti se s polno paro
to get up steam zakuriti, naložiti (kotel), figurativno zbrati vse svoje moči (energijo)
to keep up steam vzdrževati paro, biti pod paro
to let off steam izpustiti paro, odpreti ventile, figurativno dati duška svojim čustvom, jezi itd.
to put the steam on figurativno potruditi se
to travel by steam potovati s parnikom

Stellungnahme, die, stališče; ausgedrückte: presoja, izjava; um Stellungnahme bitten prositi (koga), da izrazi svoje stališče/mnenje; die Stellungnahme einholen poizvedeti za mnenje (koga, česa), pridobiti mnenje

stimulation [stimülasjɔ̃] féminin stimulacija, spodbuda, spodbujanje (k delu, delovanju); drâženje (physiologie)

il a besoin de stimulation pour achever son travail potrebuje spodbude, da dokonča svoje delo

stō, stāre, stetī, stātūrus (iz *stāHi̯ō-, indoev. kor. *staH- stati; prim. skr. tíṣṭhati (on) stoji, sthítiḥ = lat. statiō, stitáḥ stoječ, gr. ἵ-στημι [iz *σί-στημι], aor. ἔ-στην postavil sem se, stal sem, στάσις = lat. statiō, στήλη steber, ἱστός jadrnik, jambor, στατός postavljen, lat. si-stō, statuō, statim, statiō, status -ūs, stabilis, stabulum, stāmen, stāgnum, dē-stinō, īn-staurō, re-staurō, anti-stes in super-stes (*anti-sta-t-s, *super-sta-t-s), Stator, osk. staít = stat, staíet = stant, stahint = stant, eestínt = exstant, statús = status, statif = statua, umbr. stahu stojim, volskovsko statom = statutus, consecratum, sistiatiens = statuerunt, sl. stati, stan, obstoj, postaja, stol itd., lit. st ó ti [stoju] postavim se, stopim, statùs stoječ, got. staths = stvnem. stat = nem. Stätte, stvnem. stān ali stēn = nem. stehen, ang. stand, got. stols = stvnem. stuol = nem. Stuhl) stati, in sicer

I.

1. stati pokonci, kje stati, biti, muditi se, zadrž(ev)ati se kje, biti postavljen ipd. (naspr. sedeti, ležati, biti prevrnjen, zvrnjen biti, iti, hoditi)
a) (o osebah): Ter., Plin., Amm. idr., hi stant ambo, non sedent Pl., cum virgo staret et Caecilia in sella sederet Ci., stantes plaudebant Ci. stoje(č), stans ac rectus homo (naspr. humilis et ad terram more quadrupedum abiectus) L., vulgi stante coronā surgit … Aiax O., cui standi vulnera vires non dederant O. (o)stati na nogah, (o)stati pokonci, versūs dictabat stans pede in uno H. Kje? z adv.: hic foris Pl., hinc procul Ter., procul Tib., propius H., stat super O. zgoraj, na vozu; s predik. adj. (pt.): qui proximi steterant C., propior, proximus ut steterat O., stant longis adnixi hastis V.; s praep.: ad curiam, ad ianuam Ci., ad fores Cu., ad undam V.; (o strežnikih, natakarjih): Ter., ad cyathum H., Suet., ad pedes Suet., neque pueri eximia facie stabant C. Gracchus ap. Gell.; ante aedes Pl., ante ostium Ter., ante pedes alicuius V., ante oculos V., O.; post aulaea Cu.; circum senatum Ci.; orantem iuxta Stat.; in atriis Pl., in conspectu senatūs Ci. ali exercitūs Cu., propter in occulto Ci., in primis C., in acie Cu., in litore O.; nunc ego inter sacrum saxumque sto Pl. (preg.; gl. sacrum -ī, n pod sacer); z abl.: stat arduus arce O.; pass. impers.: quid agitur? statur Pl., Ter.
b) (o neživih subj.): luna, uti exorta est, stat Pl., stramenta stantia in segeti relinquit Varr., quorum statuae steterunt in rostris Ci., ne pede proruas stantem columnam H., stabat acuta silex V., saxo stant antra O., stabat in his (sc. lucis) ingens quercus O., stat silva O., flentes stabant ad flumina silvae Stat., stans tela, stantes telae O. pokonci stoječa statva, pokonci stoječe statve, stabant sine ignibus arae O., stant arae Manibus O. so postavljeni, so pripravljeni, aedificat muros. … Stabat opus O. je stalo (= je bilo) dokončano (dogotovljeno), iam stabant Thebae V. že so stale (= bile) dozidane; v istem pomenu tudi: moenia iam stabant O., stet Capitolium fulgens H.; iam stare ratem Val. Fl. ladja da že stoji gotova = ladja da je že zgrajena; meton.: aëneus (kot bronast kip) ut stes H., levi de marmore tota stabis V. boš stala kot kip iz gladkega marmorja; pren.: in operum primordio stare Cu. zače(nja)ti se; omnis in Ascanio cari stat cura parentis V. ali stat salus in armis Val. Fl. ali vigili stant bella magistro Sil. stoji (stoje) na (čem), je odvisna od; nec, quae te circum stent pericula, cernis? V. te obdajajo, ti pretijo, ti grozijo; securus, cadat an recto stet fabula talo H. naj igra propade ali se obdrži na odru = ali ugodi, illi … hoc (abl.) stabant H.

2. occ.
a) (kot voj. t.t.) stati = biti (raz)postavljen, biti razvrščen, stati (v vrstah), biti pod orožjem: ante signa Cu., in ulteriore ripa Cu., pro porta L., ut … arma sua quisque stans incumberet S. fr. v vojaški postavitvi, centuriones ex eo, quo stabant, loco recesserunt C., in Asia totius Asiae steterunt vires L., Eumenes rex Attalusque cum omni manu sua ab tergo inter postremam aciem ac vallum steterunt L., primo haud impares stetere acies L., circum hos utrimque phalanges stant densae V., hosti ante exspectatum positis stat in agmina castris V. proti sovražnikovim četam pred postavljenim taborom, cum milites ieiuni sub armis stetissent Auct. b. Afr., Pompeium in acie stetisse Auct. b. Hisp., stetit acies in armis Sen. tr.
b) (o ladjah) stati (na mačku, na sidru), biti zasidran: Fl., classis stat ad Uticam C., stabat classis in salo ad Leptim Auct. b. Afr., lembi, qui in Strymone stabant L., stant litore puppes V., classe divisā pars in salo ad ostium portūs in ancoris stetit L., qua (sc. nocte) propter vim tempestatis stare ad ancoram in salo Romana classis non posset L.
c) (o stvareh) kvišku moleti, (kvišku) strmeti, kvišku gledati, dvigati se, štrleti, strčati, pokonci stati, (o laseh) sršeti, ježiti se: stat turris ad auras V., segetis canae stantes percurrere aristas O., stantes oculi O. izbuljene, hic stare papillas Luc. ap. Non., ut stent perpetuo mammae Plin.; cui stant in vertice cristae O., ut geminae stant vertice cristae V., steteruntque comae V., stabantque comae O., stant fulti pulvere crines Stat.; z abl. strčati od česa, poln biti česa, biti napolnjen ali prekrit s čim: Sis. ap. Non., Tit. ap. Non., Stat., Cl. idr., stat ager sentibus Caecil. ap. Non., stat sentibus fundus Luc. ap. Don., cupressi stant rectis foliis Enn., stant pulvere campi Enn. ap. Porph., pulvere caelum stare vident V., stant lumina flammā V. oči se iskrijo (bleščijo), quibus integer aevi sanguis … solidaeque suo stant robore vires V. in ki imata še obilo čilih moči (= s čilimi mišicami in živci, s čilimi kitami), katerih moči so še vedno zdrave in čile, stant pectora toris O., vides, ut altā stet nive candidum Soracte H.; abs.: stant castaneae V. so polni (sadja); v obscenem pomenu stati, biti nabrekel, biti otrdel (o moškem spolovilu): Mart., Ap.
d) biti naprodaj, prodajati se, nastavljati se, biti na razpolago za denar (o vlačugah, blodnicah): stat meretrix certo cuivis mercabilis aere O., olenti in fornice stare H., nudum olido stans fornice mancipium Iuv.; (z določilom cene) stati (z dvojnim pomenom: a) stojim in b) stanem): Val. Max., sit argumento tibi gratis stare navem Ci. da te nič ne stane, Polybius scribit centum talentis eam rem Achaeis stetisse L., quae neque magno stet pretio neque cunctetur … venire H.; pren.: periculum vitae meae tuo stat periculo Pl. se kupi (se dobi) za tvojo nevarnost, haut illi stabunt Aeneia parvo hospitia V., stabunt tibi tua foedera magno O., heu quanto regnis nox stetit una tuis O., tantulo inpendio ingens victoria stetit Cu., haud scio an magno detrimento certamen staturum fuerit L., multo sanguine ac volneribus ea Poenis victoria stetit L., damnavit multo staturum sanguine Martem Mart., sanguine quippe si renuat … marito statura obsequia Sil., utrique vindicta libertatis morte stetit Vell., tunc res immenso placuit statura labore Lucan., nulla pestis humano generi pluris stetit Sen. ph.

3. metaf.
a) α) stati (biti) na strani koga, potegniti, vleči s kom, potegniti se za koga, biti zaveznik koga, biti za koga, držati s kom, držati se koga, biti privržen komu, biti privrženec (pristaš) koga, biti komu ob strani, biti zvest komu, pomoči (pomagati) komu, zavze(ma)ti se za koga, kaj, sodelovati s kom; s praep. cum: quae (sc. pars) cum Romanis stabat L., capita nominis Latini stare ac sentire cum rege videbant L., cum di prope cum Hannibale starent L., vobiscum me stetisse dicebat Ci.; pren.: fortuna cum barbaris stabat L., victoria stat tecum O., stant mecum vota sororis O.; s pro: Vell., Sen. ph., Q. idr., stare pro nobis O., pro meliore causa Cu., ruina partium, pro quibus steterat L. fr. za katere se je (bil) potegnil, stabat pro templo V. bil je čuvar (čuvaj, varuh) svetišča; pren.: si pro mea patria ista virtus staret L., ni pro iure gentium … stetisset fortuna L., stabit pro signis iusque piumque tuis O., stabat pro partibus invicta fortuna Fl.; z in z abl.: Graeci, qui in Darei partibus steterant Cu.; klas. večinoma z a(b): a senatu et a bonorum causa Ci., coacti sunt ab iis stare, quos reliquerant N.; včasih z adv. ali adv. abl.: hinc stas, illim causam dicis Pl., eventus belli … unde (gl. to besedo) ius stabat, ei (sc. populo) victoriam dedit L., ut, unde stetisset, eo se victoria transferret Iust., aliunde stet semper, aliunde sentiat L., Iuppiter hac stat V. β) v nasprotnem pomenu = stati (biti) na nasprotni strani, biti pri nasprotni stran(k)i, biti član (pristaš, sodelavec) nasprotne strani, biti nasprotnik koga, česa, nasprotovati, upirati se komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, biti proti, protiviti se, zoprvati komu, čemu, biti zoper koga, kaj ipd.; z adversus: quemadmodum Antiochi Philippique bello pro vobis adversus reges, sic nunc pro rege adversus vos stetimus L., qui nobiscum adversus barbaros steterunt N., quod adversus populi commoda … steterat N.; z in z acc.: Mulciber in Troiam, pro Troia stabat Apollo O., nec steterunt in te virque paterque meus O.; s contra: cum saepe a mendacio contra verum stare homines consuescerent Ci., his ubi … dictis … Latinum contra stare videt V., simulatione contra Pompeium et Caesarem, animo pro Caesare stetit Vell.

4. stat per aliquem stati kaj na kom, biti kaj na kom, biti kaj odvisno od koga, v moči koga biti kaj, od oblasti (volje) koga biti kaj odvisno, kdo biti kriv ali vzrok za kaj; abs.: Dig., non per me stetit, sed per illud Q.; večinoma z ne, quominus (quo minus) ali quin: ostenderent prioribus proeliis per duces, non per milites stetisse, ne vincerent L., quasi per ipsum staret, ne redderetur Suet., ne pater per me stetisse credat, quo minus hae fierent nuptiae Ter., ubi cognovit per Afranium stare, quo minus proelio dimicaretur C., apparuit nihil per alteros stare, quo minus incepta persequerentur L., quoniam per eum non stetisset, quin praestaretur (sc. fides) L., per ceteros non stetit, quin vere responderet Cu.; redkeje z ut: Plin. iun., Ps.-Q. (Decl.) ali z inf.: si per eum non stetit parere defuncti voluntati Dig. —

II.

1. mirno stati, mirovati, biti miren, biti nepremičen, ne ganiti se, ne premakniti (premikati) se, obstati, posta(ja)ti na mestu: abi intro, noli stare Pl., quid stas, lapis? Ter., state viri! quae causa viae? V., stat pecus omne metu mutum V., stare loco nescit (sc. equus) V., taurus vaccā ademptā stare nequit O. nima ne miru, ne pokoja, se ne umiri; pren. o neživih subj.: statim stant signa (= sidera) Pl.; videsne navem illam? stare nobis videtur, at iis, qui in navi sunt, moveri haec villa Ci., utinam res publica stetisset, quo coeperat, statu Ci., nihil, quo stat loco, stabit, omnia sternet … vetustas Sen. ph.; mea si staret navis in Oceano Pr.; seu stabit seu profluet umor V., cum placidum ventis staret mare V., stantia freta, stantibus aquis O., stat glacies iners menses per omnes H. se ne gane, stat fracto dolio vinum Sen. ph.; veluti stet volucris dies H., non segnis stat remeatve dies Tib.; diu pugna neutro inclinata stetit L. ali ibi aliquamdiu atrox pugna stetit L. bitka je stala = ni bila odločena, ni prišlo do končne odločitve; tako tudi: ita anceps dicitur certamen stetisse L.; cur … ad patrios non stant tua lumina vultus? Stat. zakaj … tvoje oči ne prenesejo očetovega obraza, zakaj ne moreš (po)gledati očetu v obraz?

2. obstati, (za)ustaviti se, (ob)tičati, zastati, ne premakniti (premikati) se: stetit aequore puppis V., bos stetit O., omnis stetit imo volnere sanguis V. ali in venis stetit haesitque sanguis Sen. tr. je zastala; tako tudi: stabant profluvia sanguinis Arn.; ossa sed inter ferreus ad costas alto stat volnere mucro V., hic hasta Aeneae stabat V., stetit illa (sc. hasta) tremens V., hasta stat terrā O., hasta stetit medio tergo O., missum stetit inguine ferrum O. —

III.

1. (kot voj. t.t.) trdno stati, držati se (na mestu), vztrajati, osta(ja)ti (na mestu): in gradu Ci., O. ali gradu fixo, vestigiis fixis Amm., in eodem vestigio stabant Cu., qui (sc. miles) steterit (naspr. abiecto scuto fugiat) Ci., Afraniani, quod … comminus tamdiu stetissent et nostrorum impetum sustinuissent C., Tarquinius, novus hostis, non stetit solum, sed etiam ab sua parte Romanum pepulit L., manet inperterritus ille … et mole sua stat V. trdno stoji ob svoji moči (oprt na lastne moči), stoji trdno kakor skala, state, o miseri Sil.

2. occ. (neomajno) stati, obsta(ja)ti, dolgo trajati, dolgo stati, obdržati se, ohraniti (ohranjati) se (o zgradbah, mestih idr.): nec arae patriae domi stant Enn. ap. Ci., nec domus ulla nec urbs stare poterit Ci., stantibus Hierosolymis Ci., Troia nunc stares V., stare diu Thebas O., stantibus templis deorum L., ut praeter spem stare muros viderunt L., stantia moenia (naspr. ruinae muri) L., aedes sacrae stantes (naspr. aedium sacrarum ruinae) Sen. ph., quam si dura silex aut stet Marpesia cautes V.; pren. (pesn.) nam stare aut crescere debent munera Mart. ostati nespremenjena, stans vultus Sil. negiben, nespremenljiv, ki ne trene, kamnit, okamenel, te longā stare senectā … velim Sil. da bi živel do visoke starosti, da bi dočakal visoko starost.

3. metaf.
a) držati se, obdržati se, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) se, imeti položaj (naspr. concidere, corruere, titubare): quae si valuissent, res publica staret, tu tuis flagitiis concidisses Ci., qui me stante stare non poterant Ci. dokler sem ohranjal svoje dostojanstvo, cum in senatu pulcherrime staremus Ci. ep., si stare non possunt, corruant Ci. če se ne morejo (ob)držati ob svojih gmotnih razmerah, naj propadejo = naj napovedo bankrot (stečaj), tantisper tutela muliebri … res Latina et regnum avitum … stetit L., qua (sc. virtute) una hoc bello res publica stetit L., pari fastigio stetit in utraque fortuna (v sreči in nesreči) N., dum stabat regno incolumis V., dum res stetit Ilia regno (ob kraljestvu, kraljevski oblasti) V., di, quibus (= per quos ali quorum ope) imperium hoc steterat V., apud memores veteris stat gratia facti V., stant belli causae V. vzroki vojne so (trdno) utemeljeni, famā bella stare Cu. stojijo = temeljijo na govorici, stamus animis Ci. trdnega duha (srca) smo, stas animo H. pri zdravi pameti si, pameten si, stat nulla diu mortalibus usquam, fortuna titubante, fides Sil.
b) osta(ja)ti pri čem, držati se česa, držati, izpolniti (izpolnjevati) kaj; nav. s samim abl.: stant sententiā Pl., stare censoris opinione, conventis, illis promissis, suis iudiciis Ci., meo iudicio, condicionibus Ci. ep., si qui eorum decreto non stetit C., stare civili exercitu, legibus dictis, fide, pacto L., staturus eo, quod plures censueritis L.; pass. impers.: si priore foedere staretur L., eo stabitur consilio L., convenit, ut eo, quod censuisset senatus, staretur L., nunc famā rerum standum est L., ut coeant … eoque, quod maior pars eorum decreverit, stetur Cu., si verbis legis stari non potest, voluntate standum est Q., qui … alieno iureiurando stari quam suo mavult Q.; redkeje z in z abl.: stare in sententiā L., in fide Ci., stare oportet in eo, quod sit iudicatum Ci., sin in eo, quod ostenderat, non stat Ci. ep.; z dat.: stare arbitri sententiae, conventioni, emptioni, rei iudicatae, voluntati patris defuncti Icti.
c) stati = biti trdno določen, biti trdno sklenjen, biti gotov, držati, biti dognan: tempus rei agendae nondum stare L., stat sua cuique dies V., stat sententia Ter. ali sic stat sententia O. sklenjeno je (tako), modo nobis stet illud Ci. ep.; stat sententia z inf. trdno sklenjeno biti, trdno skleniti, odločiti se: stat sententia tradere mecum … patriam O.; tako tudi brez subst. sententia: stat caput obiectare periclis V., stat casus renovare omnes V., stat rumpere vincla tori O., stat pectore fixum Aeetae sociare manus Val. Fl., mihi stat alere morbum desinere N. trdno sem sklenil; stat z ACI: quos ut seponi stetit Sil.; z odvisnim vprašanjem: neque adhuc stabat, quo potissimum (sc. convertamus) Ci. ep., non stat, quid faciamus L. ni dognano.

Opomba: Pf. stĕtĕrunt: V., O., Pr., Stat.; sup. stā̆tum po: Prisc.

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

store² [stɔ:] prehodni glagol
hraniti v skladišču, uskladiščiti; nakopičiti, shraniti za rezervo, pripraviti zalogo, oskrbeti s potrebščinami (živili); opremiti, oskrbeti (with z)
pospraviti (letino); moči sprejeti ali vsebovati (za uskladiščenje)

to store the crop uskladiščiti letino
the harvest has been stored žetev je bila pospravljena
I shall store my furniture dal bom svoje pohištvo v skladišče
he has a well-stored memory ima zelo obsežen spomin (znanje)
to store up nakopičiti, dati nastran (v rezervo)
to store up money hraniti denar

strádati strâdām
1. trpeti: stradati od nepogode, od poplave; vi se svađate, a mi stradamo
2. pokoriti se: stradati zbog grijehova drugih
3. utrpeti škodo: preduzeće, poduzeće je u bankrotu stradalo
4. ponesrečiti se: smrtno stradati; stradao je na željeznici, u sudaru automobila; stradati na pravdi boga trpeti brez svoje krivde

stráh fear; (velik) fright, dread, horror, dismay; awe; žargon funk; terror (pred of); (bojazen) apprehension

brez stráhu fearlessly
stráh pred smrtjo fear of death
stráh me je I am afraid (of)
v stráhu je za svoje življenje he goes in fear of his life
biti v stráhu to be in fear (of), to be afraid (of)
biti stráh in trepet za... to be the terror of..., to be the bugbear of...
navaditi s stráhom to overawe
imeti stráh pred to be scared of, pogovorno to funk (doing something)
biti trd od stráhú to be scared stiff, to be in a blue funk, to be frightened out of one's wits
iz stráhú pred for fear of, out of dread of
držati koga v stráhu to intimidate someone
pognati komu stráh v kosti to fill someone with terror, to terrify someone, to horrify someone, to scare someone stiff
biti v stráhu za kaj to be worried stiff about something
on ne pozna stráhú he is a stranger to fear
od stráhú so se mi naježili lasje my hair stood on end with fright
spraviti koga v stráh to inspire (ali to fill, to strike) someone with awe
pomiriti stráh to allay (someone's) fears
on je stráh vseh poštenih ljudi he is the terror of all honest people
stráh zbujajoč awe-inspiring
v velikem stráhu in a blue funk
stráh nas je we are frightened, we are in a funk, we have the jitters
tresti se od stráhú to tremble with fright

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

straight² [stréit] prislov
premo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno
figurativno odkrito, iskreno, jasno, pošteno
zastarelo takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenja

straight away takoj, na mestu, precej
straight off takoj, prècej, brez pomišljanja
straight on naravnost (naprej)
straight through naravnost skozi
straight from the horse's mouth sleng iz prvega vira
to come straight to the point jasno in brez oklevanja, naravnost pojasniti
to go straight on iti naravnost naprej
to hit straight from the shoulder naravnost (brez strahu) povedati svoje mnenje
to keep straight iti kar (naravnost) naprej
to live straight pošteno živeti
to ride straight on jahati naravnost naprej, čez vse ovire
to run straight moralno, pošteno živeti
to sit up straight pokonci sedeti
to speak straight out odkrito, brez ovinkov govoriti
to think straight logično misliti
I told him straight out povedal sem mu naravnost v obraz
I cannot tell you straight off ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)

straighten [stréitn]

1. prehodni glagol
izravnati, napraviti ravno; razplesti, izgladiti; urediti; pojasniti; v red spraviti, urediti

2. neprehodni glagol
postati raven, izravnati se

to straighten one's affairs urediti svoje zadeve
to straighten one's face narediti resen obraz
to straighten out urediti; pojasniti
to straighten up neprehodni glagol ameriško zravnati se, postati zopet spodoben, začeti spodobno življenje

strain² [stréin]

1. prehodni glagol
nategniti, napeti; (pre)napenjati, pretegniti, (i)zviniti, izpahniti

to strain a rope nategniti vrv
to strain every nerve napeti vse živce, vse od sebe dati
to strain one's eyes prenapenjati si oči
to strain a muscle nategniti si mišico
to strain one's wrist izviniti si zapestje; tehnično upogniti, zverižiti, (preveč) raztegniti, deformirati, preoblikovati; forsirati, silo delati; prekoračiti, preveč zahtevati, precenjevati, previsoko oceniti
to strain the law silo delati zakonu (pravici)
to strain the meaning of a word forsirati, silo delati pomenu besede
to strain a point predaleč iti
to strain the truth po svoje resnico prikrojiti
to strain one's credit (one's powers, one's rights) prekoračiti svoj kredit (svoja pooblastila, svoje pravice)
to strain one's strength precenjevati svojo moč; precediti, filtrirati, pasirati (tudi out)
to strain out coffee grounds (pre)filtrirati kavino goščo; (močno) stisniti (to k), objeti; zastarelo (pri)siliti, primorati, priganjati

2. neprehodni glagol
vleči, trgati; (do skrajnosti) se napenjati, si prizadevati, se truditi (for, after za)
stremeti (for, after po)
upogniti se, (s)kriviti se, zviti se; teči, curljati skozi, pronicati (o tekočini); ustrašiti se (at pred)
osupniti, ostrmeti, ustaviti se (at ob)
imeti preveč pomislekov

the dog strains at the leash pes vleče (za) vrv
he strains too much after effect on preveč stremi, se lovi za efekti
the ship strained in the heavy sea ladja se je krivila v razburkanem morju
to strain at a gnat pri malenkostih se obotavijati (se obirati)
he is straining under the load šibi se pod bremenom

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

strást passion; vehement desire; violent impulse; (gorečnost) keenness; (spolna) sensuality, lust, libido

brzdati svoje strásti to check (ali to temper) one's passions (ali appetites)
vdajati se strástem to give way to one's passions
kajenje (branje) je pri njem prava strást smoking (reading) is a passion with him
izbruh strásti a burst of passion
prevzet, obseden od strásti passion-ridden
strást za igranje, igralska strást passion (ali craze, fondness) for games (ali gaming)
njegova glavna strást his ruling passion
ravnati, storiti v strásti to act impulsively
soditi brez strásti to judge dispassionately
on je suženj svojih strásti he is a slave to his passions