Franja

quantus 3 (nam. *quām-tus; osnovna obl. *quām-to iz quam)

1. vprašalno kolik?, kolikšen?, koliko?, kak?; v neodvisnem vprašanju: Pr., Ap., Eccl. idr. pozni pisci, Iovem quanto honore fuisse arbitramini? Ci.; v vzkliku: Enn. ap. Non., H., Val. Fl., Sen. rh. idr., quantos acervos scelerum reperietis! Ci.; v neodvisnem vprašanju: Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Non., Ter., C., L. idr., cum ipsa pecunia numero ac summā suā, quanta fuerit, ostendat Ci., testimonium daret, quantā sanctitate bellum gessisset H. Subst. quantum -ī, n (poseb. v acc.) koliko?; neodvisno: quantum dedit? Ci.; v vzkliku: quantum terroris iniecit! Ci.; odvisno: constituit, quantum pecuniae quaeque civitas daret N.; quanto opere, gl. quantopere; adv.: quantum mutatus ab illo Hectore! V. kako zelo, quantum in sinu filiae flevit! Sen. ph.; v gen. pretii quantī kako drago?, po čem?, koliko (velja, stane)?, kako zelo?; neodvisno: quanti emit? Ter., hoc quanti putas esse? Ci.; odvisno: Q., Iuv., ede mihi, scriptum quanti emeris Ci., cum scias, quanti Tulliam faciam Ci.; v abl. mensurae quantō (za) koliko?, koliko več?, kako zelo (močno)?; neodvisno: quanto sapientius nostri maiores fecerunt? Ci.; v vzkliku: quanto levior est adclamatio! Ci.; odvisno: cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; v nom. quantum (kot vzklik) kako važno!: quantum est, quod fata tenentur! Lucan.; occ. kako majhen (neznaten)?, kako malo? (neodvisno, odvisno in v vzkliku): Pl., L., T., Lucan., enim quantum hic operis fiat paenitet! Ter., quae qualiacumque in me sunt (me enim ipsum paenitet quanta sint) … Ci., quantum est, quod desit in istis ad plenum facinus! O., neque iam, quid existimetis de illo, sed quantum audeatis, vereor S. fr., quanti … civitas aestimanda est, ex quā sapientes pelluntur? Ci., legatorum verba quanti fecerit, pericula mea declarant S., quantus sit Dossennus H. kako slab, kako malo vreden.

2. relat. kolikršen, kolikor, kakor; večinoma nanašajoč se na determinativni tantus (tam): L., V., Val. Max. idr., est tanta in te auctoritas, quanta debet Ci., cum tantis copiis, quantas nemo habuit N.; brez determinacije: quantus non umquam antea exercitus ad Sutrium venit L. tolikšna vojska, kolikršna še nikoli prej, (sc. crocodilus) parit ova, quanta anseres … Plin., qualis quantusque … Polyphemus … , centum alii (pesn. = tales tantique centum alii) … Cyclopes … errant! V., acta est per lacrimas nox mihi, quanta fuit O. kakor je bila dolga, prejokala sem vso dolgo noč, ut acciperent … pecuniam, quantam vellent Ci., oculis spatium emensus, quantum satis hastae V. kolikor ga zadostuje za met kopja; quanto opere, gl. quantopere. Od tod (kakor quam) pri posse in superl.; popolno: tanta est inter eos, quanta maxima esse potest morum distantia Ci. tolikšen, kolikršen le more biti; skrajšano (brez determinativa): consul quantis maximis itineribus poterat ad collegam ducebat L. v kar najhitrejših pohodih, quanto maximo cursu posset Cu., genu femur Postumius quantā maxime poterat vi perculit L. s kar največjo močjo; quantus quantus = quantuscumque: Pl., quanta quanta haec mea paupertas est Ter. Subst. quantum -ī, n kolikor = kolikršna množica, kolikršna razdalja, kolikršen prostor, kolikršen kos (ceste) idr.: cum rei familiari tantum operae daret, quantum deberet N., tantum patebat, quantum loci acies occupabat C. tako daleč kakor; brez determinativa: quantum est hominum optime optimorum Pl. kolikor je … , ut illum di immortales omnes deaeque, quantum est (kolikor jih je), perduint Pl., illis, quantum importunitatis habent (pri tolikšni njihovi predrznosti), parum est impune male fecisse S., si plus edidisset, quam quantum natum esset Ci.; od tod v vrinjenih stavkih: quantum audio (intellego) ali quantum ego intellegere possum Ter., quantum ego sentio ali quantum ego opinione auguror Ci.; nadalje: quantum in me (te) est Ci. kolikor je na meni (tebi), kolikor se mene (tebe) tiče, kolikor je od mene (tebe) odvisno, quantum ad eum (sc. attinet) T. kolikor se tiče njega, glede … , z ozirom nanj, glede (zaradi) njega; tako tudi: quantum ad Pirithoum, Phaedra pudica fuit O., quantum ad Iudaeos T., notum ignotumque, quantum ad ius hospitis, nemo discernit T., nihil, quantum ad ipsas virtutes Sen. ph.; in quantum (gr. ἐς ὅσον) (v) kolikor: Q., Plin. iun. idr., matrona prodeat in tantum ornata, in quantum ne immunda sit Sen. rh. le toliko okrašena, (kolikor ni =) da ni … , in quantum satis erat T., in quantum quaeque secuta est, traxit O.; poseb. gen. pretii quanti kakor drago (tako drago … kakor), po čemer, po kolikor: id, quanti aestimabat, tanti vendidit Ci., tanti fuit, quanti iste aestimavit Ci., quanti locaverint, tantam pecuniam redemptori solvendam Ci.; quanti quanti kakor koli (kakor si bodi) drago, kakor drago, kakor si bodi drago, po čemer koli: sed quanti quanti, bene emitur, quod necesse est Ci. ep.; abl. mensurae quantō (pri komp. in komparativnih pojmih) (za) kolikor ((za) toliko … kolikor), toli … koli: Acc. ap. Macr., Acc. ap. Non., Ca. fr., H., Col. idr., Hannibalem tanto praestitisse ceteros imperatores prudentiā, quanto populus Romanus antecedat fortitudine cunctas nationes N.; quanto … tanto (= quo … eo) čim … tem; tudi: quanto gravior erat oppugnatio, tanto crebriores litterae mittebantur C., tudi: quanto longius ab urbe hostium abscederent, eo solutiore curā L., quanto mage … tam magis Lucr.; brez tanto: Col., segnius secuturam, quanto longius L.; quanto pred poz. pogosto pri T.: quanto inopina (sc. magis), tanto maiora, quanto ignota barbaris, tanto laetiora; abs.: fuit dux Cassius melior, quanto vir Brutus Vell.; quanto … tanto abs. (brez komp.): quanto Grypos abnuit, tanto soror muliebri pertinaciā accenditur Iust.; podobno: tanto silva sub hac, silvā quanto fuit herba sub omni O.; acc. n. adv. quantum kolikor: utrique rei occuram, quantum potero N., quantum tigna distabant C., legiones in naves imposuit, quantum navium facultatem habebat C., quantum per commodum rei publicae fieri posset L.; od tod pogosto (= quam) s superl. (ki ga krepi) pri possum: Sen. ph., Cels. idr., quantum maxime accelerare poterat L. kakor hitro je le mogel, kar najhitreje; elipt. (brez superl.) = quam primum prej ko mogoče, čim hitreje (prej): Ci. ep., Ter.; v istem pomenu tudi: quantum potest Kom., Auct. b. Afr., Lact. idr., quantum pote Kom., quantum potis Pl.; kot vrivek: ea, quantum potui (sc. facere), feci Ci. sem storil po svojih močeh; tako tudi: is mihi suadet nuptias, quantum queam, ut maturem Ter. kolikor le mogoče.

que¹ [kə] pronom (4. sklon) katerega, katero, katere; ki ga, ki jo, ki jih; kar

la robe que je me suis fait faire obleka, ki sem si jo dala delati
les livres qu'il dit avoir lus knjige, za katere pravi, da jih je bral
écoute ce que je te dis poslušaj, kar ti rečem
le livre que voici tale knjiga
la personne prudente qu'esf mon oncle ... previden, kot je moj stric ...

quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

quedar atrás zaostati
quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
quedar huérfano osiroteti
quedar muerto na mestu mrtev ostati
quedar viudo ovdoveti
todo queda como antes vse ostane pri starem
quedomos iguales smo bot
no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
quedar debiendo ostati dolžan
queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
quedó condenado a bil je obsojen na
según queda dicho kot rečeno
quedar impuesto de biti na tekočem o
quedé absorto (fig) onemel sem
no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
¡quede V. con Dios! zbogom!
quedar de más preostati
quedar de pie obstati, ustaviti se
quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
quedar en a/c zediniti se o
quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
la duda queda en pie dvom obstaja
quedar en el sitio pasti na polju slave
quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
quedar por pagar ostati neplačan
eso queda por mí to moram še opraviti
por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!

querer* [-ie-] želeti, hoteti, zahtevati; skušati, poskusiti; stremeti za; ljubiti, rad imeti; ljubiti se

querer bien a alg. koga rad imeti, vzljubiti
querer mal a alg. nenaklonjen komu biti, sovražiti
a todo querer popolnoma, vsekakor
sin querer nenamerno, nehote
hacerse querer ljubezen (do sebe) vneti, priljubiti se
tosía hasta querer reventar strašno je kašljal
¡me quiero morir! rad bi umrl! na smrt sem utrujen
¡que si quieres! to je lahko reči!
¡qué quieres! se ne da nič napraviti! je že tako!
si se quiere eventualno, morda
quien bien quiere, tarde olvida prava ljubezen ne zarjavi
pinta como quiere čudovito slika
quiere decir to je, (to) se pravi
¿qué quiere decir esto? kaj naj to pomeni?
¿quiere decir? (je) res? resnično?
quiere llover kmalu bo deževalo
venga lo que quiera (ali quiere) naj se zgodi, kar hoče
como V. quiera čisto po Vaši volji
como quiera po volji; poprečno
como quiera que (nadie lo sabe) ker (tega nihče ne ve)
como quiera que sea naj bo, kakor koli že hoče
cuando quiera kadar koli
cuando V. quiera kadir želite; prosim!
quien quiera kdor koli
quieras que no hočeš nočeš; tako ali tako; vsekakor
sea como quiera naj bo tako ali tako; skratka
no quiera V. creer que... pa menda ne verjamete, da ...
lo que quiera fuese naj bo, kar hoče
donde quiera que fueres, haz como vieres treba se je prilagoditi prilikam
quisiera... (jaz) bi rad ...
Dios queriendo če bog da; z božjo pomočjo
¡no lo quisiera Dios! bog ne daj!

questo

A) agg.

1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!

2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

B) pron.

1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal

quī¹, quae, quod (kot relat. in indef. iz pron. debla quo, kot interrog. iz pron. debla quī gl. quis]; prim. umbr. po-i, po-e ali po-ei = [relat. in indef.] quī, purō-e, porse = quod, pusme = cui, pue (adv.) = quō, osk. pui, pai, púd = [relat. in indef.] quī, quae, quod, púiiu = quoia, cuia komu pripadajoč(a), gr. πο-ῖος, πό-σος, πό-τερος) pron. adj. rabljen vprašalno, relat. in nedoločno; subst. abl. gl. pod quis

I. interrog.

1. kateri?, kakšen?, kak(ov)? (adj., s katerim sprašujemo po položaju, stanu in značaju, s quis po imenu); neodvisno: Enn. et Acc. ap. Non., L. Andr. ap. Prisc., Ter. idr., qui finis erit discordiarum? L., virgo, quae patriast tua? Pl., quod genus hoc hominum? quaene patria? V., qui cantus moderatae orationis pronuntiatione dulcior inveniri potest? Ci., quae est amicitia (kako prijateljstvo je to), si ad fractum omnia referuntur? Ci.; v vzkliku: Xenophon Socraticus qui vir et quantus! Ci.; odvisno: Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Acc. ap. Non., Varr., O. idr., velle scire, qui sit rei publicae status Ci., quam spem habeat, exponam Ci., quae cura boum, qui cultus habendo sit pecori … hinc canere incipiam V.; prim. quem ad modum, quo modo idr.

2. (redko subst.) kdo? = kak človek?, kaj?: occiso Sexto Roscio qui primus Ameriam nuntiat? Manlius Glaucia Ci., domino navis, qui sit, aperit N., qui sis et quid facere possis, considera Ci. —

II. relat. kateri -a -o; ki; kdor, kar

1. relat. v podrednem stavku se ujema s svojo odnosnico v spolu in številu, sklon pa je odvisen od obl. relat. stavka: haec est imago avi tui, qui amavit unice patriam Ci., luna eam lucem, quam a sole accipit, mittit in terras Ci., nos, quorum maiores Antiochum superarunt Ci.; zaradi jasnosti se odnosnica pogosto ponovi pri relativu: erant omnino itinera duo, quibus itineribus … C., tanti maleficii crimen, cui maleficio tam insigne supplicium est Ci.; neutr. quod in pogosteje id quod se nanaša tudi na cele stavke: Lacedaemonii regem, quod numquam antea acciderat, necaverunt Ci., Timoleon, id quod difficilius putatur, multo sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N. Relativ v skladu po smislu (constructio ad sensum ali κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter. idr., illa furia (sc. Clodius) muliebrium religionum, qui non pluris fecerat Bonam Deam … Ci. ep., Caesar equitatum omnem praetermittit, qui videant … C., unus ex eo numero, qui ad caedem parati erant S. Odnos pogosto zaznamujejo determinativni pron.: respondebis idem Aristodemo, quod mihi respondisti Ci.; relat. stavek stoji pred determinativnim, kadar izraža kako determinativnemu stavku nasprotno misel: quod ad perniciem fuerat cogitatum, id ad salutem suam convertit N. quod virtute effici debet, id temptatur pecuniā Ci. če sta relat. in determinativni pron. v istem sklonu, se nepoudarjeni determinativ dostikrat izpusti: maximum amicitiae ornamentum tollit (sc. is), qui ex eā verecundiam tollit Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., Epicurus, in quibus (= in iis, in quibus v tem, v čemer) se queritur Democritum, non fere labitur Ci.; to velja poseb. o neutr. quod, ki dobi tako pomen kolikor: adiutabo, quod potero Ter.; tudi z gen.: quod operae poneretur Ci., quod eius (sc. agri) L. Poudarjeni determinativ pa vselej ostane: scitis, qui est in consilio C. Marcellus Ci. to ve oni mož, ki … Včasih je determinativ izpuščen, čeprav ni v istem sklonu z relativom; v sl. ga v takem primeru ne moremo izpuščati: in itinere convenit (sc. eos nanje, na one), qui Aspim ducebant N., Xerxes praemium proposuit (sc. ei (nje)mu), qui invenisset novam voluptatem Ci. Prestavitev (vpletanje) odnosnice v relat. stavek: quos muros avus restituerat, eosdem nepos … N. = eosdem muros, quos avus … Santones non longe a Tolosatium finibus absunt, quae civitas est in provinciā C., a civitate, quae est … qua prudentiā es, nihil te fugiet Ci. = eā prudentiā, quā es spričo tvoje razumnosti, glede na to, kako razumen si. Atrakcija po grškem vzoru: cum aliquid agas eorum, quorum consuesti (= eorum, quae agere consuesti), gaudeo Ci., confirmamus nos illo augurio, quo diximus (= illo augurio, quod diximus) Ci.

2. relativ v prirednem stavku (relat. zveza ali relat. sklop) se sloveni s kazalnim (ali osebnim) pron. in ustreznim prirednim veznikom: res loquitur ipsa; quae (in ta) semper valet plurimum Ci., obsistere ei conati sunt Athenienses et Boeothii … ; quos omnes (toda vse jih) gravi proelio vicit N., virtus est una ultissimis defixa radicibus; quae (zakaj ta, ona) numquam ulla vi labefactari potest Ci., multas ad res hi libri utiles; quos legite (berite jih torej) studiose Ci.; quo fiebat in tako se je zgodilo, quo facto ko se je pa to zgodilo, ex quo in od (izza) tega časa; poseb. v ACI: quem Homerus interfectum esse ait N. in o njem … V prirednem stavku se nanaša relat. na svoj predik. subst.: Phylen confugit, quod (in to) est castellum in Atticā N., est locus in carcere, quod Tullianum appellatur S., domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., Anxur fuit, quae nunc Tarracinae sunt L.; priredni so tudi stavki kot npr.: si mihi negotium permisisses, qui meus amor in te est, confecissem Ci. spričo (zaradi) svoje ljubezni, kakor te imam rad.

3. naklon atrib. relat. stavkov je ind.; cj. je umesten v odvisnem govoru (oratio obliqua): Aristoteles ait bestiolas quasdam nasci, quae unum diem vivant Ci.; poleg tega tudi v relat. stavkih, ki imajo kak postranski pomen. Taki pomeni so:
a) kavzalni: o fortunate adulescens, qui (= ker) tuae virtutis Homerum praeconem inveneris Ci., Caninius fuit mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci.; relat. se še krepi s quippe (ut pote): solis candor illustrissimus, quippe qui conluceat Ci.
b) finalni: delecti Delphos missi sunt, qui (ki naj bi = da bi) consulerent Apollinem N., multi eripiunt aliis, quod (= da je) aliis largiantur Ci.
c) konsekutivni (vsebina relat. stavka je posledica kakovosti subjekta v glavnem stavku): sapientia est una, quae maestitiam pellat ex animis Ci.; subjektova kakovost je v glavnem stavku pogosto zaznamovana s kazalnimi besedami is, talis, eiusmodi, tam, tantus ali z adj. aptus, idoneus, dignus, indignus: ego is sum, qui (sem tak, da) nihil fecerim Ci., nemo tam humilis erat, cui (ut ei) non aditus ad eum pateret N., fabulae Livianae non satis dignae, quae (da bi) iterum legantur Ci., idonea persona est, quae de amicitiā disserat Ci.; relat. stavek se pogosto nanaša na kak splošen in nedoločen subj. ali obj. v glavnem stavku, poseb. za glagoli esse, non deesse, existere, exoriri, habere, invenire, reperire, nancisci, quaerere idr. in za zvezami nemo est, nullus est, nihil est, quis est, quotusquisque est idr., est aliquid, quod non oporteat, etiamsi licet Ci., nactus sum, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., quis est, qui dicere audeat Ci.; tako tudi, če nastopa za komp. primerjalni stavek, tvorjen z relativom: Campani maiora in defectione deliquerant, quam quibus (= ut iis) ignosci posset L.
d) koncesivni: qui (dasi) egentissimus fuisset, erat insolens Ci.
e) cj. kot potentialis, ki označuje vsebino relat. stavka kot možno le v govornikovih (pisateljevih) mislih: quae vetustas est, quae vim divinam conficere possit? Ci., duo tempora inciderunt, quibus aliquid Pompeio suaserim Ci.; tako tudi: quem quidem nos audierimus N. vsaj kolikor smo mi slišali. —

III. nedoločno (naslonka) qui, qua (redkeje quae), quod, n. pl. večinoma qua (redko quae) kdo, kaj; kak, kateri, za besedami ne, si, nisi, num (prim. tudi ecqua, ecquod): obstitit, ne qua sibi statua poneretur N., nisi qui deus subvenerit Ci., ne cui rei parcat N., quaeritur, num quod officium … maius sit Ci., si qua alia memoriā digna erunt N.; toda: num quae trepidatio Ci., num quae libido Ci., si qui Romae esset demoratus Ci., si quae contra naturam sunt Ci.

Opomba: Star. obl.: nom. sg. m (relat. in indef.) quoi (v rabi v stlat. in do konca republike), gen. quoius = cuius Pl.; dat. quoii in quo͡i = cui Pl., quō Varr. V sklanjatvi se obl. pron. qui, ki se sklanja po drugi sklanjatvi, mešajo z obl. pron. quis, ki se sklanja po tretji sklanjatvi. Od tod dat. in abl. pl. poleg quibus tudi que͡is V., Lucr. in quīs Cu., S., V., H., poleg abl. sg. quōcum tudi quīcum (iz *quīdcum) Ci. idr., redkeje je quīcum = quacum V. Napačno se (redko) abl. quīcum uporablja nam. quibuscum: Pl. (Capt. 1003). Star. obl. abl. sg. n quī je okamenel v členico (gl. pod quī2, adv.).

quiēscō -ere, quiēvī, quiētum (quiēs1)

1. poči(va)ti, odpoči(va)ti se (si), mirno ležati: Pl., Ter., L., H., Sen. ph., Val. Fl. idr. Prvotno pomeni quiesco kot incoh. „upokojiti se“, „umiriti se“; prim.: ut saltem in morte quiescam V., postquam flamma quievit V. se je polegel, nox erat, silvae et aequora quiērant V. gozdovi in morski valovi so se bili umirili = so mirovali, priusquam sedibus ossa quiērunt V. so našle pokoj = počivajo; postopoma pa je dobil tudi pr. pomen pf. in torej izraža stanje: ramis dependet galea et prato arma quiescunt V. mirno leži, terra Plin. ali humus quiescit Petr. leži (je) v pušči = je neobdelana, je opuščena; quiescere in aliquā re (u)tešiti se, zadovoljiti se, zadovoljen biti s čim: ne victos quidem in miserā et inopi senectā quiescere Iust.; occ.
a) počivati = spati: Pl. idr., praetor quiescebat Ci., ut cenati quiescerent Ci., casa, in quā quiescebat N., habitus corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun., somnum humanum quievi Ap. spal sem kakor človek; toda: somno quiescere Cu. zaradi spanja počivati.
b) (o mrtvih in njihovih kosteh) počivati v grobu: nunc compostus quiescit V., felicius ossa quiescant O., patrono meo ossa bene quiescant Petr.
c) umolkniti, obmolkniti, utihniti, molčati: quiescere Ter., Corn., iam quiescebant voces hominumque canumque O., aliquem quiescere iubere Ci.
d) v govoru preneha(va)ti, premolkniti (premolkovati), obmolkniti (obmolkovati): Ci.

2. metaf.
a) α) mirovati = ne lotiti (lotevati) se ničesar, biti miren, biti nedelaven, držati roke križem in gledati: inimici (sc. Alcibiadis) quiescendum in praesenti decreverunt N., quod si quiessem, nihil evenisset mali Ter., quiescere viginti dies Ci., cum quiescunt, probant Ci. β) mirovati = živeti v miru (tj. brez vojske, bojevanja, vstaje): urbs illa non potest quiescere Ci., quieverunt per paucos dies L. γ) mirovati = ne mešati (vmešavati, vtikati) se v politiko, ne udeleževati se javnega življenja, umakniti se, biti nepristranski (nevtralen): Suet. idr., quiescere in re publicā Ci. biti zasebnik, živeti kot zasebnik, quiescamus, ne nostram culpam coarguamus Ci., scribis Peducaeo nostro probari, quod quierim Ci.
b) mir imeti pred kom, čim, biti nemočen pred kom, čim, ne biti (ostati) (pri)zadet od česa, odpoči(va)ti se od česa: Ter. idr., numquamne quiescet civitas nostra a suppliciis? L.; za nikalnico z donec: nec umquam Syracusas quieturas, donec quidquam externorum auxiliorum … esset L., nec umquam, donec sanguinis nominisque Barcini quisquam supersit, quietura Romana foedera L.
c) opustiti (opuščati), pustiti (puščati) na (pri) miru, (pre)nehati, odnehati: Gell., Cass. idr., indoctus pilae discive quiescit H., laudes alicuius quiescere Stat., Tranio, si sapis, quiesce! — Tu quiesce hanc rem modo petere! Pl., quid faciam, praescribe! — Quiescas! — Ne faciam, inquis, omnino versūs? H., uno quiesce bello Sen. rh., nimia ista, quae dominantur in civitate, potentia in hoc solo genere quiescit Ci. ponehuje = je brez veljave.
d) biti mirne duše, biti brez skrbi: quiescas! Ter., ego dabo, quiesce! Ter., quiescas cetera Pl. v drugem. — Od tod adj. pt. pf. quietus 3, adv. - ē

1. mirujoč, miren: Ter. idr., ea cura quietos sollicitat V. jim moti (njihov) mir, jih moti v (njihovem) miru, otiosam aetatem et quietam sine ullo labore traducere Ci., salis fluctūs quieti V., amnis H. mirno tekoča, aequor quietius H., baca Col. uležana (naspr. recens), aëre lapsa (sc. avis) quieto V. po mirnem (tihem) zraku; subst.
a) quiētālis -is, m (sc. locus) počivališče: quietalis ab antiquis dicebatur Orcus Fest.
b) quiētum -ī, n miren (tih) zrak: Petr.; occ. (mirno) speč: quos … simul quietos nox habuerat T. ki jih je bila noč videla skupaj speče.

2. mirujoč, miren, miroven, mirovalen = vzdržujoč se nemirov (bojev, vstaje, političnih homatij, sporov), neopredeljen, nevtralen: domi quietus fuit N. se je držal mirno, habuit Caesar Galliam quietiorem C., quietissima pars Galliae C., quieta et perturbata res publica Ci., quieto exercitu pacatum agrum peragravit L., quieto sedente rege ad Elpeum L.; subst.
a) quiētī -ōrum, m nevtralni (ljudje), nevtralci, nevtralisti, neopredeljeni, nobenostranci: quietis mortem minari S. fr., quietos lacessere Iust.
b) quiēta -ōrum, n javni mir, umirjene razmere: quieta movere S., quieta turbidis antehabeo T.

3. kdor ima mir pred kom, čim, nemočen pred kom, čim, prost česa: ne tribunal quidem satis quietum erat L., urbs immunis belli atque quieta V., a bello ut quieta esset provincia L., quiete vitam agere Ci., quietissime se receperunt C., nihil apud hostes quietum pati, quominus subitis excursibus popularetur T. ni puščal sovražnika z mirom, temveč je nenadoma udarjal nanj in pustošil.

4. oseben, zaseben, privaten, sam zase: vita privata et quieta Ci., maior cura efficiendi rem publicam gerentibus quam quietis Ci., quiete vivere Ci. zase se držati, sam zase živeti, živeti umaknjeno (v zasebnosti).

5. (o značaju) miren = mirnodušen, pohleven, vdan, previden, pazljiv, oprezen (naspr. acer): Ter., Varr., Vell., Sen. ph., Cels. idr., casum quieto et aequo animo ferre C., senis sermo quietus et remissus Ci., integri, quieti, otiosi homines Ci., de istoc quietus esto Pl. bodi miren, ne razvnemi se, regina quietum accipit in Teucros animum V., ad omnia … quietā cum industriā aderat T., apte et quiete ferre aliquid Ci. vdano in ne godrnjaje, leniter et quiete colloqui Ci. (naspr. iracunde rabioseve), hostem quietius tranquilliusque bellaturum L. manj bojevito in iskreno, quietius edere aliquid Macr. (naspr. avidius vorare); occ.
a) netrdnovoljen, brez krepke volje, brez trdne odločenosti = neodločen, omahljiv, negotov: ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, inbellis S.
b) nečastilakomen, nečastihlepen, ponižen, skromen, zmeren: vir rectus, integer, quietus ac paene ultra modum verecundus Plin., alioqui quietissimus Plin. iun.

Opomba: Obl. pf. in plpf. act. večinoma skrč.: quiērunt, quiērim, quiērint, quiērant, quiēssem, quiēsse.

quitte [kit] adjectif prost (dolga, obveznosti); nič dolžan

nous sommes quittes smo kvit
être, faire quitte à quitte biti kvit
il est quitte de toutes dettes nima več dolgov
être quitte de ses dettes (d'un souci) znebiti se, odkrižati se dolgov (skrbi)
je suis quitte envers toi ničesar več ti ne dolgujem
tenir quitte de oprostiti, odvezati od
vous êtes tenu quitte de ce que vous devez encore oproščeni ste dolga, ki ga še imate
on ne peut le tenir quitte de sa promesse ne moremo ga odvezati njegove obljube
je ne l'en tiens pas quitte pour cela tega ga ne odvežem, tega ga ne oprostim
en être quitte pour le majhno nevšečnost prestati, dobro jo odnesti
la voiture s'est re-tournée dans le fossé; j'en ai été quitte pour la peur avto se je prekucnil v jarek; samo malo strahu sem doživel (nič hujšega ni bilo)
en être quitte à bon marché poceni jo odnesti
jouer (à) quitte ou (à) double vse tvegati, vse staviti (pri igri)
quitte à tvegajoč, kljub, magari, čeprav, tudi če
vérifions les comptes, quitte même à perdre du temps preglejmo račune, tudi če izgubimo nekaj časa

quoth [kwóuɵ] prehodni glagol

arhaično, (samo v 1. in 3. osebi ednine) quoth I (she, he) sem rekel (je rekla, je rekel)

računalništvo samostalnik
1. (veda) ▸ számítástechnikaPovezane iztočnice: teoretično računalništvo, tehnik računalništva, inženir računalništva, kvantno računalništvo, elektrotehnik računalništva

2. (izobraževalni program) ▸ számítástechnikaHotel sem se že vpisati na računalništvo, a sem potem vseeno ostal pri matematiki. ▸ Már korábban is be szerettem volna iratkozni számítástechnika szakra, de aztán mégis maradtam a matematikánál.
Ko je končal tretji letnik računalništva, je odšel čez veliko lužo v Los Angeles, kjer so ga takoj sprejeli v dramsko šolo. ▸ Amikor befejezte a számítástechnika szak harmadik évfolyamát, elment a tengerentúlra Los Angelesbe, ahol azonnal felvették a drámaiskolába.

3. (o napravah) ▸ számítástechnika
Ključna naprava mobilnega računalništva je vsekakor prenosni računalnik. ▸ A mobil számítástechnika kulcsfontosságú eszköze mindenképpen a hordozható számítógép.
Povezane iztočnice: osebno računalništvo, mobilno računalništvo, računalništvo v oblaku, omrežno računalništvo

4. (uporaba računalnika) ▸ számítástechnikaVsako leto organizirajo osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva ter angleškega jezika. ▸ Minden évben megszervezik az alap és a haladó számítástechnika- és angoltanfolyamokat.Osnov računalništva se učijo na primer tako, da si s pomočjo računalnika izdelajo osebno vizitko ali nalepko. ▸ A számítástechnika alapjait például úgy tanulják, hogy számítógép segítségével kidolgozzák a személyes névjegykártyájukat vagy matricájukat.

ràd volontiers, avec plaisir ; (rade volje) de bon gré, de bonne volonté, de bonne grâce

od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers, de bon cœur
rad imeti koga aimer (bien) quelqu'un, avoir de l'affection pour quelqu'un
rad kaj storiti aimer (à) faire quelque chose, prendre plaisir (ali trouver du plaisir) à faire quelque chose
rad čitati (plesati, voziti avto) aimer (bien) lire (danser, conduire)
rad bi vedel, če je voudrais (ali j'aimerais bien) savoir si
to rad verjamem je le crois volontiers (ali bien), je veux bien le croire
biti rad v nekem kraju se plaire dans un endroit
rad sem v Parizu je me plais à Paris
posebno rad imeti kaj avoir une préférence marquée (ali une prédilection) pour quelque chose
ne imeti rad česa ne pas aimer quelque chose
rad piti être adonné à la boisson, aimer la bouteille, familiarno aimer la dive bouteille, bien lever le coude
kaj bi radi? (v trgovini) qu'y a-t-il pour votre service?, que désirez-vous?

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

radovéden inquisitive; curious

preveč radovéden over-inquisitive, pogovorno nosy
radovéden sem (= rad bi vedel), če bodo prišli I wonder if they will come

radovéden curieux, indiscret

biti radoveden na kaj être curieux de quelque chose
ne bodite tako radovedni! ne soyez pas si curieux!
radoveden sem, če pride je suis curieux de voir s'il viendra

radovéden (-dna -o) adj. curioso; knjiž. occhiuto; pejor. ficcanaso, indiscreto, petulante, importuno; (v pov. rabi)
biti radoveden essere curioso (di sapere)
radoveden sem, kako se bo končalo sono curioso di sapere come andrà a finire

radovéden curioso

biti radoveden na tener curiosidad (ali estar curioso) por (saber)
radoveden sem, če ... estoy curioso por saber si...

ragljánje rattle, rattling

sit sem njenega nenehnega ragljánja I am tired of her incessant prattle

ratati glagol
1. neformalno (postati) ▸ válik, leszNe vem, kako je kar naenkrat ratal tako siten. ▸ Nem tudom, miért lett egyszerre ennyire nyűgös.
Kolesarjenje je ratalo kar nevarno, tako da sem za uvedbo čelad. ▸ A kerékpározás elég veszélyessé vált, így a bukósisak bevezetése mellett vagyok.

2. neformalno (nastati) ▸ kisül
Upam, da bo nekaj koristnega ratalo iz tega. ▸ Remélem, hogy valami hasznos sül ki ebből.
Violine ne igraš za kazen, ampak zato, da bo iz tebe kaj ratalo. ▸ Nem büntetésből hegedülsz, hanem azért, hogy legyen belőled valaki.

3. neformalno (uspeti) ▸ összejön [nenamerno dejanje] ▸ összehoz [namerno dejanje]
Verjetno jim bo spet ratalo na koncu nardit dober avto, čeprav so že skoraj bili v izgubljenem položaju. ▸ Annak ellenére, hogy már majdnem vesztes helyzetben voltak, valószínűleg a végén ismét sikerül összehozniuk egy jó autót.

ratiboiser [-bwaze] verbe transitif, populaire ukrasti, zmakniti; ruinirati

être ratiboisé biti uničen, ruiniran
je suis complétement ratiboisé izgubljen, uničen sem