Franja

Μαχάων, ονος, ὁ Asklepijev sin, zdravnik v grškem taboru pred Trojo.

Μελέ-αγρος, ὁ sin kalidonskega kralja Ojneja (Οἰνεύς).

Μέμνων, ονος, ὁ 1. Titonov in Eoin sin, kralj vzhodne Ajtiopije; sezidal je baje v Suzah kraljevi grad, ki se imenuje τὰ Μεμνόνια; bojeval se je tudi pred Trojo in bil ubit od Ahileja. 2. Darejev vojskovodja.

Μενέ-λᾱος, ὁ, at. Μενέ-λεως, ω 1. Atrejev sin, Agamemnonov brat, Helenin mož, kralj v Sparti. 2. brat makedonskega kralja Filipa, atenski vojskovodja.

Μεν-οικεύς, έως, ὁ 1. Kreontov oče. 2. Kreontov sin.

Μίνως, ωος, ω ὁ [acc. Μίνωα, ω, ων] Zevsov in Evropin sin, kralj in zakonodajalec na Kreti.

Μολῑ́ων, ονος, ὁ sin Molione, Aktorjeve žene.

Μόλος, ὁ Devkalionov sin.

μονόω, ion. μουνόω (μόνος) 1. act. osamim, puščam samega τινά; γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov; pos. ἐμουνοῦντο (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.

Νεο-πτόλεμος, ὁ Ahilejev sin.

Νηλεύς, έως, ὁ Pozejdonov sin, Nestorjev oče, ustanovitelj Pila. – adi. Νηλήιος 3. – patron. Νηληιάδης, Νηλείδης ὁ Nelejev sin Nestor.

Νηρεύς, έως, ὁ [Et. sor. νήχω, νάω, lat. no, nare] Pontov in Gajin sin, njegove hčere so Νερεΐδες ali Νηρῇδες, αἱ.

Ξέρξης, ου, ὁ Darejev sin, perzijski kralj (485 – 465 pr. Kr.).

ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.

Οἰδί-πους, ποδος [gen. tudi -πόδᾱο, -πόδᾱ, -πόδεω, acc. -ποδα, -πουν, -πόδαν, voc. -πους, -που] ὁ Ojdip, Lajev in Jokastin sin, tebanski kralj.

Ὀϊλιάδης, ου, ὁ Oilejev sin = Ajant.

ὄ-πατρος 2 (ὀ proth. + πατήρ) ep. istega očeta sin, brat po očetu.

Ὀρέστης, ου, ὁ [ep. αο in εω, acc. αν, voc. α] Agamemnonov in Klitajmnestrin sin; adi. Ὀρέστειος 3.

ὅρκος, ὁ (gl. ἕρκος) 1. prisega, s prisego potrjena obljuba, zakletba, θεῶν prisega pri bogovih, sveta prisega, ὑφ' ὅρκου s prisego, καταλαμβάνω ὅρκῳ τινά ali ὅρκους προσάγω τινί zavežem koga s prisego, ὅρκους κινέω περί τινος potrjujem kaj s prisego; κατὰ τοὺς ὅρκους po prisegi, παρὰ τοὺς ὅρκους proti prisegi, ὅρκον ὄμνυμι κατ-, ἀπόμνυμι, δίδωμι prisegam, ὅρκον προστίθημι potrdim s prisego, ὅρκον αἱρέομαί τινος velim komu priseči, zaprisežem koga; pers. Ὅρκος sin Eride, služabnik Zevsov. 2. oseba ali stvar, pri kateri kdo prisega, priča prisege, maščevalec prisege.

Παιᾱ́ν, ᾶνος, ion. poet. Παιήων in Παιών, ῶνος, ὁ 1. a) ep. poet. zdravnik bogov, njegov sin Παιονίδης, ου, ὁ; b) Apolonov priimek; c) zdravnik, pomočnik, rešitelj. 2. a) prošnja, pesem za pomoč (v stiski); b) bojna pesem; c) zmagoslavna pesem. 3. pajan, slovesna pesem na čast kakemu bogu, posebno Apolonu; slavospev, zahvalna pesem (po srečno prestani nevarnosti).