Franja

oaza samostalnik
1. (območje v puščavi) ▸ oázis
2. (ozelenel prostor) ▸ oázisLjudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázisZ malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru

obal|a ženski spol (-e …) geografija

1. (breg) das Ufer (jezerska Seeufer, južna Südufer, severna Nordufer, strma Steilufer)

2. geografija morska: (obalno področje) die Küste, ozemlje: das Küstengebiet, das Küstenland; (lagunska Haffküste, morska Meeresküste, Seeküste, nizka Flachküste, s skalnimi grebeni v morju Schärenküste, riaška Riasküste, severna Nordküste, južna Südküste, strma Steilküste, ugreznjena Senkungsküste, zahodna Westküste, jadranska Adriaküste, Sredozemska Mittelmeerküste)

3. (obrežje) das Gestade, (plaža) der Strand
utrjena obala der Kai
|
blizu obale küstennah, in Küstennähe
oblika obale die Küstenform
prebivalec obale der Küstenbewohner
proti obali küstenwärts

obála (morska) coast, beach, seaside; (rečna, jezerska) bank; shore; pesniško strand

tri milje od obále three miles offshore
proti obáli coastward(s)
usmerjen proti obáli coastward
ob obáli coastwise, arhaično coastways
obris obále coastline, shoreline

obesiti za jajca koga frazem
neformalno, grobo (o grožnji) ▸ a tökénél fogva fellógat valakit
Če samo oči obrne proti tebi, ga bom obesil za jajca … ▸ Ha csak rádpillant, a tökénél fogva lógatom fel.

object² [əbdžékt]

1. prehodni glagol
ugovarjati (to)
očitati

2. neprehodni glagol
ne strinjati se, nasprotovati, protestirati (to, against)

do you object to my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
if you don't object če nimaš nič proti, če se strinjaš

objection [əbdžékšən] samostalnik
ugovor, pomislek, pridržek; očitek; pomanjkljivost, napaka; negodovanje, odpor, gnus (against)

to be open to grave objections naleteti na resne pomisleke
to have no objections ne ugovarjati, ne imeti pomislekov, ne imeti nič proti
to raise objections ugovarjati
to take objections to s.th. ugovarjati, protestirati proti čemu

objection [-ksjɔ̃] féminin ugovor; očitek; ovira

faire des objections ugovarjati
il n'y a pas d'objection à cela proti temu ni ugovora
soulever une objection dati svoj ugovor, ugovarjati
réfuter une objection ovreči ugovor
objection de conscience odklanjanje vojaške službe iz političnih ali verskih razlogov

objetar ugovarjati

no tengo nada que objetar nimam ugovorov, nimam nič proti

oblīquō -āre -āvī -ātum (oblīquus)

1. naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), naperiti (naperjati) kaj poševno, storiti, narediti (delati), napraviti (napravljati) kaj poševno (postrani, napošév): oculos obliquat Cerberus O. škili, ensem in latus obliquat O. zamahne v stran, sinūs (sc. velorum) in ventum o. V. jadra poševno proti vetru nape(nja)ti, specula, quae facies prospicientium obliquant Sen. ph., insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T. česati postrani.

2. metaf. prikrito (presejano, pretreseno, ublaženo) izreči (izrekati): et k, quae et ipsa quorundam nominum nota est, et q, cuius similis effectu specieque, nisi quod paulum a nostris obliquatur, coppa apud Graecos nunc tantum in numero manet Q., preces Stat., responsum Arn.

ob-lūdō -ere -lūsī -lūsum (ob in lūdere)

1. (nagajivo) (po)šaliti se, šale zbi(ja)ti proti komu, s kom, na račun koga: sin vident quempiam se adservare, obludant (po drugih izdajah obludeant ali obludiant) qui custodem oblectent Pl.

2. (po)nagajati komu, (po)norčevati se iz koga, (po)vleči koga za nos, (po)dražiti: alicui Prud.

ob-murmurātiō -ōnis, f (ob in murmurātiō) mrmranje, godrnjanje proti čemu: Isid., obmurmuratio gravis exoritur concrepantibus centuriis et manipulis cohortiumque omnium plebe urgentium destinate confestim imperatorem alterum declarari Amm.

obrab|a ženski spol (-e …) tehnika der Abrieb, der Verschleiß, die Abnutzung; medicina die Abnutzung; (obrabljanje) die Schleißwirkung
znamenje obrabe die Abnutzungserscheinung
brez obrabe verschleißlos
odpornost proti obrabi die Verschleißfestigkeit, Abnutzungsfestigkeit
odporen proti obrabi verschleißfest, abnutzungsfest

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obrámba (-e) f

1. difesa:
preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
minister za obrambo ministro della Difesa

2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
obramba proti mrazu difesa dal freddo
voj. raketna obramba scudo missilistico

3. šport. (igra, igralci) difesa:
conska obramba difesa a zona
slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa

4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
besedo ima obramba la parola alla difesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. indijska obramba difesa indiana
napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo

obrésti¹ interest

navadne obrésti simple interest
obrestne obrésti compound interest
visoke obrésti high interest rate
tekoče obrésti current interest rate
dolgovane obrésti interest due
zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
dohodek od obrésti investment income
izguba obrésti loss of interest
z obréstmi together with (ali plus) interest
brez obrésti free of (ali ex) interest
debetne obrésti interest on debit balances
dajati, donašati obrésti to bear interest
dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
naložiti denar na obrésti to put the money on interest
dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
poplačati z obréstmi to pay back interest
pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
zaračunati obrésti to charge interest
živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital

obrésti intérêts moški spol množine

odškodninske obresti intérêts compensatoires
obrestne obresti intérêts composés
aktivne obresti intérêts créanciers (ali créditeurs)
pasivne obresti intérêts débiteurs (ali passifs)
dolgovane, zapadle obresti intérêts dus, échus
tekoče obresti intérêts courants
navadne, enostavne obresti intérêt(s) simple(s)
oderuške obresti intérêt usuraire
zamudne obresti intérêts moratoires (ali de retard, arriérés)
posojilo proti obresti prêt à intérêt
plačati, poravnati, povrniti obresti bonifier des intérêts
pridati, pripisati obresti glavnici joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts
prinašati obresti (rap)porter des intérêts

obrníti to turn upside down, to turn inside out; to invert; (okoli osi) to wheel (round), (ladjo) to veer, to bring about

obrníti glavo to turn one's head
obrníti v stran to swerve
obrnil mu je hrbet he turned his back on him
obrníti list figurativno to turn the record over, to change the subject
obrnite (list), prosimo! let's change the subject, please!
obrníti se to turn round
obrníti se k, proti to turn towards
obrníti se na levo to turn (to the) left
obrníti se na koga to apply to someone, to address someone, to appeal to someone, to turn to someone, to call upon someone
obrníti se za informacije pri, na to inquire at
zadeva se je obrnila na boljše the matter has taken a turn for the better
dovolite, da se obrnem na vas v zelo važni zadevi allow me to consult (ali approach) you on a very important matter
obrníti se zelo na slabše to take a drastic turn for the worse
moram se obrníti na direktorja I must refer to the manager

obrníti tourner, retourner

obrniti nazaj rebrousser chemin, retourner en arrière (ali sur ses pas)
obrniti pogovor na (figurativno) détourner la conversation sur
obrniti komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
obrniti obleko retourner un vêtement
obrniti vse na glavo (figurativno) mettre tout sens dessus dessous
obrniti pogled proti hiši tourner le regard vers la maison
obrniti se (z vozilom, letalom) virer, faire un virage
obrniti se nazaj se retourner
obrniti se na koga s'adresser à quelqu'un, faire appel à quelqu'un, avoir recours à quelqu'un
obrniti se na desno, na levo tourner à droite, à gauche
obrniti se na bolje s'améliorer
obrniti se na slabše prendre une mauvaise tournure, empirer
prosimo, obrnite (list)! T.S.V.P. (tournez, s'il vous plaît!)
vse v slabo obrniti tourner tout en mal
obrniti se stran se détourner
okna so obrnjena na vrt les fenêtres donnent sur le jardin

obrníti volver; dar vuelta a

obrniti list volver la hoja
obrniti komu hrbet volver la espalda a alg
obrniti obleko volver un vestido
obrniti vse na glavo (fig) volver lo de arriba abajo
narobe obrniti volver a revés, volver de arriba abajo
obrniti pogovor na hacer caer la conversación sobre
obrniti pozornost na dirigir la atención a
obrniti pogled proti nebu volver la mirada al cielo
obrniti v neko smer volver hacia una dirección
obrniti (se) proti vetru (o ladji) fachear
obrniti se (z vozom) dar vuelta
aero, avto virar, dar un viraje
obrniti se nazaj volver (para atrás)
obrniti se na koga dirigirse a alg
obrniti se na občinstvo volverse al público
obrniti se h komu (za pomoč) acudir a alg
reka se obrne na levo el río vuelve hacia la izquierda
obrniti se na desno (na levo) volverse a la derecha (a la izquierda)
obrniti se proti komu volverse contra alg
obrniti se na bolje mejorarse
obrniti se na ...(v oglasih ipd.) dirigirse a...
prosimo, obrniti! ¡al dorso!, ¡a la vuelta!, ¡vuelva usted la hoja! (le v krajšavi: v. U. l. h.)

obŕnjen inverted; inverse

na glavo obŕnjen turned upside down, topsy-turvy
biti obŕnjen proti jugu to face south
obŕnjen besedni red gramatika inversion